9. nov 2007 20:33
Kolikokrat stvojim v vrsti, obsojena na izgubljen čas, raje sploh ne pomislim. Stanje v vrsti me že dolgo ne znervira več, saj se ne morem boriti proti temu.
Čas običajno zabijem tako, da opazujem svet in ljudi okrog sebe. Tokrat ne bom pisala o živahnih otrokih in živčnih in nasilnih starših.
Ko takole stojim v dolgi vrsti, moram pošteno priznati, da včasih gledam, kaj kupujejo ljudje , sem zgrožena. Že pripravljene mlečne izdelke za otroke, ogromne količine slanega peciva in sladkarij vsakihs ort.
Včasih me preseneča, da mati vzpodbuja otroka, naj si vedar izbere sladico, ali paketek nečesa slanega. Pogosto opazim, da je cela družina predebela, dete pa se že močno nagiba k temu in bo starše kamlu dosegel.
Velikokrat me zanima, kdo poje velik izbor mueslijev in onih stvari iz vrečk, škatle z umetnimi napitki. Tudi velike količine potuhnjenih sladkih pijač, ki rahlo spominjajo na vodo ,niso nedolžne.
Ko sem hodila v osnovno in srednjo šolo, praktično v moji generaciji ni bilo debelih otrok. Je pa res, da so bili malinovci le za rojstni dan, čokolada nekajkrat na leto. Nobenega čipsa, pomfrija in podobnih stvari, ki jih je moja mama sicer znala narediti, nismo jedli. Na kruh smo mazali domačo marmelado, za maslo dolgo nisem vedela, kak okus sploh ima. Med obroki sploh nismo prigrizovali. ( Glede na dejstvo, da sem bila suha ko skorž, so me celo mladost tudi silili s hrano.) Babica mi je za priboljšek ( ko je moja bolj močna sestrična odnesla mleko), namazala na kruh čisto mast in jo posladkala.Prav nobel. Sestrična priboljška ni dobila.
Nisem tako zelo stara kot se zdi na prvi pogled, sem pa odraščala v okolju, kjer so bile v rastočem mestu hude težave z oskrbo, zelenjave je bilo zelo malo. Mi iz blokov smo imeli mali vrtiček, za solato in peteršilj. Še danes imam težave z zelenjavo, ki mi ne diši preveč in je v otroštvu skoraj nisem jedla.
Gledam otroke, ki hodijo iz šole, mladenke, ki nosijo torbice in popek čez rob na ogled in me skrbi, kakšne bodo , ko odrastejo. Koliko bo trpelo zaradi težav s prehranjevanjem.
Premalo je časa, da bi se pripravila konkretna hrana, čas, ko otroci rabijo starše, se zamaši s hrano. S tisto hrano, ki jo otroci vidijo v reklamah.
Se spomnite reklame za mleko, ki vzpodbujala pitje mleka ?
Debeli otroci so rezultat družbe: pomanjkanja časa za otroke, preveč neizrabljenega prostega časa otrok, ki ga mašijo s hrano, učinkovite reklame za nezdravo prehrano in permisivne vzgoje otrok.
"Rokec ( ima okrog 2 leti ), povej, katero čokoladico bi rad. Nobene. No, ampak eno pa vendarle boš... " To imam v mislih. Izdelek si lahko prilagodite, če le v trgovini pogledate okrog sebe.
F r i n a