24. okt 2007 22:18
Znanstvena fantastika se dogaja meni že zeeeeelo dolgo! Najbrž je moj mož gledal tiste ZF filme. Zajtrk vedno dobim v nedeljo, ko je doma. Mogoče je ta postrežba malo znak slabe vesti, ker res zelo veliko dela. Ampak nedelja je njegova - najina. Ko še spim, gre v pekarno po sveže žemljice in pecivo, v tem času pa odprejo pri sosedu. Tam kupi nekaj različnih sirov, salamo pa tako lahko jem samo eno vrsto. Potem doma skuha kavo in čaj in vse skupaj naloži na pladenj, ki ga je kupil v Avstriji, ker jih pri nas ni bilo (morda sedaj že so?). Ko sem še kadila, mi je prinesel tudi cigarete in pepelnik. Sam ni nikoli kadil. Potem se "bogovsko" pretegujem na stotih blazinah, malo grizljam, malo pijem čaj (bi raje sadne sokove, pa jih ne smem), malo pijem kavo, on sedi zraven na stolčku, se kaj pogovoriva in mi ni za vstat. Potem jaz še malo poležavam, on pa pristavi za kosilo. Potem pride po pladenj, jaz pa pod tuš in pomagat kuhat. Tega ne bi povedala nikomur, ki me pozna, ker bi vsi rekli, da sva oba nora, da se on prilizuje, da to dela zaradi tega, ker sem večkrat bolna, ampak to je delal tudi v mojih zdravih časih. Če bi se v nedeljo zbudila brez pladnja, bi gotovo mislila, da ga je v kuhinji kap. Razvadila sem se. Tudi, ko sta bila otroka še majhna, je to delal, samo da je najprej poskrbel zanju. To je bilo božansko razvajanje, brez jutranjih kahlic, brisanja nosov in ritk, počutila sem se kot Greta Garbo.
Če si tega želite, vrzite partnerja na kakšno finto, pa boste videle, kako je fajn. Pa ne mi bluzit o tem, da si tega ne želite. Seveda si, samo ne veste.
Lepo pozdravljene!
ovčka