Tašča - snaha

19. dec 2010 17:42

Oprostite za malo stransko vprasanje, vendar necesa ne razumem: zakaj bi moral/a tast/tasca prepisati svojo lastnino na svoje potomce, ce sam/a tega noce? In zakaj bi moral biti sin/hci oz. partner zaradi tega uzaljen? Nikjer ne pise, da mora oce/mati (materialno) skrbeti za svoje ze odrasle otroke do svoje smrti. Zakaj bi torej moral oce/mati oz. tast/tasca zagotoviti sinu/hceri in zivljenjskemu sopotniku stanovanje? Tast/tasca lahko s svojo imovino prosto razpolaga, v njej zivi, da v najem, uporabi na katerikoli (zakonit) nacin. Lahko bi svojo imovino tudi prodal, zaigral tako pridobljeni denar v Portorozu ali pa uporabil za "zivljenjsko potovanje", lahko pa tudi prepisal na Karitas. Zakaj bi moral prepisati na svojega odraslega potomca hiso ali samo del nje, ce mu ni do tega? Samo zato, da bo imel potomec svoje bivalisce? Ce potomec hoce svoje stanovanje, hiso ali karkoli, naj si kupi ali zgradi, kot si je pred leti z veliki odrekanji zgradil oce/mati oz. tast/tasca. ribica

19. dec 2010 19:02

Nejcanja, pa saj tega ne misliš čisto resno, a ne? Prosim, reci, da se šališ. Sonja

19. dec 2010 20:35

Nejcanja, jaz tudi upam, da ne sprašuješ resno.

tulka

19. dec 2010 20:36

@limnol, tisto o tem, kaj bo kdo dedoval, tisto ni bil noben joke.

Diskusija o tem, kaj bo kdo dobil po smrti in kaj kdo misli, da mu pripada in nabijanje o tem, kaj imajo "tvoji" in kaj se dobi od "mojih", to je česta diskusija v sloveniš domovih. Osnovne celice šentlforjanske doline to predelujejo non-stop, tako da se še v tem stoletju dogajajo teme, ki so se dogajale v devetnjastem stoletju, ko se je šla literatura socialni realizem. Kmetske slike in te stvari, saj se spomniš čitva iz osnovke - no, pri nas se kakih 150 let principi niso blazno spremenili.

Vendelina jr.

19. dec 2010 21:03

ja, žal, zaradi dedovanja je v naših logih šlo že marsikaj k vragu - pa, kot vse kaže (glej zgoraj), marsikaj še bo. Nič, prav nič se nismo naučili (mislim na kolektivni um slovenskega naroda) in Kersnik je trošil svojo tinto zaman. Pa ne samo on. Tu mi ne gre iz glave vic o Janezku, ki je neprestano hodil okoli postelje, v kateri je ležala bolna babica, in ji neprestano prigovarjal, naj vendarle ne leži tako skrčeno. Pa je končno babica zbrala moči in vprašala vnučka, kaj neki bi bilo na tem, če leži skrčeno ali iztegnjeno. Pa Janezek odgovori: "Ja, babica, je ati rekel, da ko se boš stegnila, bomo pa lahko kupili nov avto." Tako da ne preostane drugega, kot da milo obrneš oči v nebo in si prav po tihem misliš, da ne bi bilo slabo, če bi se kdaj komu kaj zataknilo pri požiranju. Pa kaj, ko se tudi iz tega ne bo nič naučil. Ni pomoči. Pojdimo raje peči piškote, jaz imam danes na sporedu čokoladne smrekice s pistacijami. Lep večer, Sonja

19. dec 2010 23:40

Obup, nejcanja. "Je nutile govort", bi rekla naša nona (tašča).

lp

mzm

20. dec 2010 8:21

Žalostno je, če je edini pogled na sorodnike (in vse ostale) skozi denar...........................

rimljanka

20. dec 2010 8:47

Dragi Bog, obvaruj me takih otrok!

 

Pozdravček!

20. dec 2010 8:51

Bog nima nič zraven, ampak ti isti starši teh otrok.

Commis débarrasseur

20. dec 2010 9:19

Ne vem kaj toliko moralizirate. Tako kot so lahko otroci požrešni na denar in kaj vse bi lahko podedovali, tako tudi starši mislijo, da bodo vse nesli s seboj. To so normalne stvari, ki jih je potrebno, na žalost rešit.

Osebno pa sem mnenja, da kar si bom v življenju ustvarila to bom zares čutila, da je moje.Od staršev ne pričakujem ničesar. Ko pa bo prišel čas je normalno, da bodo dobili to moji otroci. Na srečo ali žalost imam samo enega sina. Če bi jih imela več, bi vsak dobil enak delež, neglede kaj ima njegov partner. Se pa skoraj pri vsaki družini kaj zaplete glede dedovanja.

Nejcanja upam, da  ti moje mnenje vsaj nekaj pomaga. Ne verjamem, da se ukvarješ ves čas samo s tem in da vseeno gradiš normalen odnos z njegovimi.

Lep dan !

banana130