Tašča - snaha

4. okt 2007 9:20

Cila, si me pa nasmejala, res... Vendelina jr.

4. okt 2007 10:14

mamamia je napisal/a:

Cila, brez skrbi, perfekcionistke kot je my dear Vendy je zlahka spravit na kolena.... mamamia

Mamamia  ne na obe koleni - na eno bi bilo dovolj. Drugo bi že sama prispevala

Cila

4. okt 2007 10:30

Ej, cila, Vendy je ena taka fletna punca, ki se je, po moje, zelo zabavala ob tej moji pripombi...Vidim, da sva tudi medve iz podobnega testa...Mamamia mamamia

4. okt 2007 10:38

He,he. Dobre ste - tašče in snahe.. No, jaz sem snaha. S taščo se ne razumem najbolje, saj živimo skupaj na njeni kmetiji. jasno, vsi drugi so oh in sploh. Ampak, ne prepiram se z njo,držim distanco, skuham ji... pa "mora greti". Imam pa že "bodočo" snaho. Zaklela sem se, da ne bom "zaj.." tašča, ker sem na svoji koži občutila, kako to je.. Do nje se obnašam kot do svojih otrok, nečakinj, sosedovih punc. Normalen, duhovit odnos. In ko je enkrat "pičila" sina, da ne pospravlja, sem ji v smehu povedala, da se pač ni imel kje naučiti. Ker naša hiša živi Njena zadnja izjava je bila, da bi morali pri nas imeti na sredi mize gong, s katerim bi se lahko prijavil za besedo. Tisti, ki me poznate, že veste zakaj Tina

4. okt 2007 12:44

Jaz moram pohvalit mojo taščo in tasta, ker sta super osebi. Zato zelo težko rečem tast in tašča, se mi zdi da bolj zaslužita besedi dedi in babi, ker imata meni osebno globlji pomen. Če se le da, pomagata svojim otrokom in tako tudi meni, ki sem poročena v njihovo hišo. Z možem sva si dokončala že prizidani prizidek in imava vsaka svoj del hiše. Ker sem za enkrat samo jaz v naši družini kofetarica, grem dostikrat k njej in jo vprašam, če je za kavo. Pa jo potem skupaj spijeva. V večini primerov se dogovoriva kaj bova kuhali naslednji dan, potem pa si še razdeliva delo: ena zrezke, ena makarone, ena solato,... Včasih pa ena skuha-ponavadi babi: ričeta ne moreva obe naenkrat kuhat.

marelica

4. okt 2007 14:43

Pred skoraj letom se je moj sin zaljubil, kar me je vzpodbudilo k razmišljanju v kletkini smeri. Bolj ko sem matrala sive celice, bolj so srčne kričale, da je vse ok, da se v najboljšem primeru uresničuje moja želja po veliki družini. Da bom nekoč imela ne samo sina, pač pa tudi hčer In to takšno, ki bo osrečevala nekoga, ki ga imam najraje na svetu. Zaenkrat se lepo razumemo, čeprav so mladi danes precej kritični, in če bo moja snaha takšna, kot je ta deklica, se že veselim. Ne bom se vtikala v njuno zasebnost, vedno pa jima bom na voljo, kolikor bosta to želela. Tako snahe kot tudi tašče so samo ljudje, kar pomeni, da je potrebno znati skleniti komprosmis, se pogovarjati in biti strpen. Moj nasvet: imejmo se radi med sabo. Pozdravček Vrana

4. okt 2007 14:49

Mimogrede, taščo kličem mama in tasta oči, oziroma odkar so vnuki je bolj dedi.

Mamamia

mamamia

4. okt 2007 15:00

Kako pa se vam kaj zdi "pomembno" znanje kuhanja vaše snahe? Seveda si te deklice niste same izbrale, ampak jo je sin, ki bo z njo tudi živel, ampak lahko povem, da poznam kar nekaj takih, ki se jim recimo gnusi prijeti surovo meso ... kletka

4. okt 2007 15:03

Tokrat se pa podpišem pod Vendy, razen par točk, ker pač nisem bila v takih situacijah (7-10). Dodala bi še to, da je dobro vse probleme reševat čim bolj v zgodnji fazi, ko še niso veliki. O snahi še ne razmišljam, ker imam zaenkrat komaj eno punčko in če bom imela pri njej snaho, potem bo verjetno itak vse malo drugače;) Bi jo pa ravno tako sprejela, samo da sta srečni. Cila, tudi mene si nasmejala:) Svojo taščo imam rada in tudi z njo spijem kak sok in lahko komot čvekava - res pa je, da je meni recimo 1x na teden dovolj, zdaj mam pač dojenčico in malo časa si želim imet tudi za prijatelje. Ne bi pa nikoli živela z nobenim od babic in dedkov, čeprav imava oba vse rada. Je pa res, da ne moremo rečt, da je vedno snaha ali tašča kriva, da če bi se lepo obnašala, bi pa šlo... nekatere pač ne morejo iti čez tisto idejo o izgubljenem sinu... Na srečo pri naju ni bilo tako. Veri

4. okt 2007 15:08

Ja pa kaj če ne znajo kuhat ali pa pač ne kuhajo ali ne marajo prijet mesa. Lačna sigurno ne bosta. Po mnenju moje "tašče" midva itak kuhava samo neko čudno hrano in je njen sin bogi revež. Ne vem zakaj ima potem 100 kg. Če nama tradicionalno kosilo z juho, mastnim mesom in krompirjem ne odgovarja, to še ne pomeni da niso dobri zelenjavni kaneloni. Ker onadva čez poletje živita na vikendu, se vedno hvali kako jesta samo zelenjavo (ki je seveda bio, kar pove stokrat), zelo malo mesa, nič mastnega, a ko pride domov mora bit pa za kosilo obvezno mastna pečenka, prekuhan riž in pocasta zelenjava. Midva sva si izbrala en drugega, za njegove starše pa itak nobena ni dovolj dobra...