Tašča - snaha

26. nov 2010 21:38

Ne, ne pretiravaš, pejt stran in si najdi drugega! Če te že po enem letu in pol to moti, boš po desetih, dvajsetih letih prava razvalina. Škoda živcev - tvojih in njenih.

Tole sem sicer z lahkoto napisala - naredit tako je pa grozotno težko. Kot vse resne stvari v življenju.

Aha, še nekaj - morebiti bo katera napisala, da je to samo tvoja plat zgodbe, da morebiti ni čisto tako, da se tebi samo zdi - ni važno, četudi se ti le zdi, slabo se počutiš in to ni to. Zelo slaba popotnica za družinsko življenje z otroki.

lp

cervus

26. nov 2010 21:51

resno, razmišljam o tem. Glede nato, da sva se eno leto prej dobro razumeli in da sem jo sprejemala takšno kot je, sedaj pa to... naj bo takšna kot je, ko bi le imela zaveznika na svoji strani. hvala za nasvet... simply katja

26. nov 2010 22:19

Koga, Katja? Njega? On je na mamini strani, pa če se tega zaveda ali ne. In ti? Se spomniš, kaj je princesa Diana rekla? " V zakonu smo bili trije". Pri vas bo enako, samo da bo mama in ne ljubica. In to bo za znoret. Ker ona ga bo vedno bolj vezala nase, ker se ji zdi tako prav in torej ne razmišlja, da dela kaj narobe, njemu je tudi tako prav, ti si pa moteč element v njunem odnosu in te bosta eliminirala na tak ali drugačen način.... In res je tudi, da ni važno, kaj misli druga stran o vsem skupaj, važno je, da se ti očitno izjemno slabo počutiš. Pojdi in če pride on za tabo, postavi pogoje za skupno življenje in nevmešavanje, če ga ne bo, pa naj ostane mamici. Bi rekla, da pri njej res ne gre za trenutno stanje in žalost po izgubi moža ampak da bo to, kar "fura" nadaljevala, vendar tebi ni treba čakat, da se bodo stvari uredile, ker se ne bodo. In on bo vedno med obema in se nikoli ne bo odločil. Uh, sem bila huda, ampak tako mi je prišlo na papir, ups, tipkovnico in sem napisala. Saj lahko imam svoje mnenje, ne? Pa lahko noč vsem, ki še bedite. anaboleyn

26. nov 2010 22:20

Hvala za pozitiven odziv na moje pisanje. Čutim res veliko izgubo, z njo pa je odšlo delček moje osebne zgodovine in zgodovine celotne družine. Samo danes se mi zdi, da nas je kljub odhodu povezala še trdneje. Želim si, da bi to videla ali vedela. Pa lahko noč vsem. kara

26. nov 2010 22:28

Kara! Kako lepo je slišat o relaciji tašča - snaha tudi kaj lepega.Prav gotovo vas je še trdneje povezala. Naj žalost ob izgubi čimprej zamenja hvaležnost, da ste jo imeli med sabo in ste del poti življenja prehodili skupaj. patka

27. nov 2010 7:38

Moja snaha ne kuha rada - nič hudega, hrane je povsod dovolj moja snaha ne pospravlja rada - nič hudega, saj ima tudi moj sin dve roki moja snaha ima vedno prav - nobene zamere, saj tako vneto zagovarja svoje stališče, da se začneva s sinom raje smejati na ves glas... Moja snaha je čudovita mamica otrokoma, od prihoda iz službe do poznega večera se posveča samo njima - vredno več kot vse drugo in zato sem ji zelo hvaležna! Danes kuham jaz, sin bo pospravljal, snaha pa bo z otrokoma delala adventni venček, naredili bodo tudi že nekaj božičnih voščilnic... Rada jo imam, ker ima ona rada mojega sina in moja vnuka. In baje ima moja snaha krasno taščo (se v službi rada pohvali). Tako živimo že 10 let in se imamo prav fajn! Tako sem si vedno predstavljala naše življenje in hvala bogu nam uspeva. In tako želim tudi vsem snaham in taščam. Lep sobotni dan! ursula-ce

27. nov 2010 8:20

Tudi jaz se ne obešam na malenkosti,saj včasih se morajo mnenja kresati.Imam prav rada obe snahi, ena je bolj družinska, druga karieristka,pa kaj? Obe sta dobri mamici, radi kuhata in dobro jesta, pomagam če kaj prosijo in tako plovemo že deveto leto.Hvala Bogu.!! adalbert

27. nov 2010 9:38

Ursula in adalbert, to so besede, ki jih rada slišim in samo na tak način gre naprej v sožitju in ljubezni.

naor

27. nov 2010 11:31

@ Simply katja Tvoja situacija je žal v Sloveniji precej pogosta. To, kar dela tvoja tašča s svojim sinom je incest - sicer na čustveni ravni, ampoak vseeeno incest. Verjetno ga je imela za svojega partnerja že prej, ko je bil njen mož še živ, samo da se to morda ni toliko pokazalo. Zdaj pa pač z vso municijo, ki jo premore, okupira svojega sina. Pri njej to poteka nezavedno, verjetno pa tudi tvoj partner še ni prišel do uvida in ne razume, kaj se tu v resnici dogaja. Žal se pogosto zgodi, da mame svoj odnos gradijo s sinom oz. s sinom kompenzirajo, kar ne dobijo pri možu. Tu zraven so še občutki krivde, ki jih tašča zbuja pri sinu - kot je že sam povedal, je 30 let skrbela zanj ... Vprašaj ga, ali bo z njo imel otroke? Ok, tole je bila malo nekonstruktivna izjava. Moj nasvet je, da mu brez obtoževanja in očitanja poveš, kaj čutiš in česa se bojiš. Ne vem, če bo pomagalo, poskusiš pa lahko. Vsekakor se pa odstrani iz te situacije. Pojdi stran, postavi meje. Če bo partner uvidel, kaj se dogaja, jih lahko postavita skupaj - pojasnita mami, da si ti prva ženska v njegovem življenju, da boš ti mati njegovih otrok in da ima prihodnost s tabo... Sicer to redko pade na plodna tla, ker gre za preveč ponotranjene vzorce. In če do 30. leta ni uvidel, da se še vedno drži mamice za rokico... Pa še nekaj moram omeniti - tu ni ljubezni. Mama ga definitivno nima rada. Sicer ga veže nase in ga želi ob sebi, vendar mu je naklonjena samo takrat, ko je po njeno. Če bi se ji/ko se ji bo uprl, bo ogenj v strehi in veliko napadov - vsekakor nima nič skupnega z brezpogojno ljubeznijo, kakršno bi naj starši čutili do svojih otrok. Tu ga ima rada le, če se obnaša tako, kot ona želi. On jo pa uboga, ker na nezavedni ravni ve, da bi izgubil njeno "ljubezen" če bi se osamosvojil. V bistvi gre za hudo zlorabo na čustveni ravni. Vsekakor ne pretiravaš in njegov odnos z mamo ni zdrav. Dokler ne bo razrešil odnosa z mamo, ne bo mogel zgraditi polnega in zares intimnega odnosa s tabo. Ker zdaj je intimen z mamo in ne s tabo. Ti pač si tam. Poskrbi zase. Razmisli, ali je vredno vztrajati in če želiš imeti otroka v takem razmerju. Želim ti vse dobro. Barbara BarbaraGG Sporočilo je spremenil(a) BarbaraGG dne 27.nov 2010 11:35

27. nov 2010 14:52

Lahko eno moško mnenje?

Ne bom čakal odgovora--

Spodaj navedeno ne velja v primeru kakeršnih koli zlorab, fizičnega in psihičnega nasilja, ki se ponavlja in stopnjuje. Za to vrsto, obstajajo primerne institucije.

 

Nisem mamin sinko in tudi nikoli ne bom, relativno zgodaj sem se osamosvojil, tako da "Hotel mama" pri meni ni prišel v poštev. Nikoli nisem poveličeval mamine kuhinje, ker moja žena takrat ko kuha naredi super, tudi nikoli nisem ob morebitnih osebnih, službenih in še kakšnih problemih hodil jokat domov. Se pa strinjam, da je pri nas med ženo in mamo napetost,( ki izhaja, predvsem iz preteklih zamer, ki se niso reševale sproti) , ampak takole bom rekel,(sedaj  bom uporabil množino)) drage naše čudovite ženkice in  ostale snahe in ljube mame in ostale tašče, PROBLEME rešujte same med sabo, če jih imate, si to povejte jasno in glasno, kaj vas moti ,kaj vas tare... NE MOŽU oz.SINU, pravi naslov ste same ve, ve imate problem, mi ga NIMAMO,(vsaj primarnega, ne) mi smo samo na sredini odprte fronte, se sklanjamo in izogibamo nabojem in pazimo ,da jih ne skupimo preveč.. Na koncu boste ve odšle vsaka na svoj konec, mi bomo pa še vedno vaši MOŽJE in SINOVI.

Predno začnete jokat svojim partnerjem oz svojim sinovom, pomislite na zgoraj napisano. Ne maramo vloge mediatorja. In še nekaj: Naša ljubezen do vas , tako do žene kot matere, nima z vašimi prepiri nobene vzročne zveze...

Sedaj pa pomislite in povejte, se vam zdi vaše početje fer, v smislu ( dragi, tvoja mama je naredila to in to, rekla ono in drugo, zaradi tega sem prizadeta in zanima me kaj boš ukrenil, ker jaz sem z njo zaključila) ALI obratno.

Mar res pričakujete vpletanje z naše strani? Pričakujete, da bomo šli domov nahrulit ženo , kaj se gre oz mamo kaj si dovoli, v resnici pa sploh ne vemo za kaj se gre in ROKO NA SRCE nas niti ne zanima, Juha je dobra ta ali ona, tudi sosedina, šnicla pa itak nobena ne naredi tolk super, da bi bil boljši kot tisti v lokalni gostilni. In na družinskih srečanjih, neradi poslušamo ( z vso ostalo žlahto) kako smo bili kot otroci , oh in sploh srčkani, lepi, pridni ( mami, sorry...je osladno in ne "kušuj" me za vsako ko stavek zaključiš, tudi šipanja v lička ne maram- no, tudi takrat tega nisem ravno oboževal)...kakor tudi ne, da smo sedaj doma čist pasivni, da se nam popolnoma nič ljubi, da itak buljimo samo v comp ali TV in prdimo in puščamo štumfe vsepovsod ( ljubica, sorry, se ti ne zdi, da lahko o tem razpravljava kje drugje, bo bolj konstruktivno, in mogoče bo še zaleglo - in tvoji smrtonosni pogledi me ne ganejo) 

Zapomnite si, če ni kakšnih drugih vplivov si POPOLNOMA SAME ustvarjate konfliktne situacije. Torej jih tudi rešujte same.

Opisane situacije sem večino zanalašč karikiral, ne opisujejo avtorjevega dejanskega stanja.

Vsaka podobnost z realnim življenjem je zgolj naključna

Escada