Recepti - ponavljanje - kvaliteta

21. avg 2012 15:42

Mene pa vedno (in vedno bolj) navdušuje raznolikost in variacije, ki jih premoremo pri jedi, ki ima enake sestavine, vsaj osnovne, pa vsak malo po svoje naredi. Iz popolnoma enakih sestavin, tudi v količini, naredi moja mama po okusu in izgledu precej drugačne tople kumare kot jaz, ker je njen postopek pač drugačen. Kaj sedaj, sta to dva recepta ali je eden? No, dobre so oboje, sploh, če je zraven zabeljen stročji fižol.

Še nekja se mi zdi zelo zanimivo, kako drugačne so kobinacije jedi na raznih koncih Slovenije, če že ne v sosednjih vaseh ali celo hišah iste ulice. Primer: pri nas k boraniji jemo ali v kosih krompir ali vodne žličnike, nekje drugje si take priloge zraven boranije ne morejo misliti. No, meni je pa všeč, da vem, da je tako. Če bi vsi ves čas kuhali enako, enako, kot so starši,.....bi, kot rada rečem, še vedno živeli v jamah in pekli odtrgano kračo nad ognjem.

Pestrost nas bogati, strpnost pa, konec koncev - tudi. Ni tako?

rimljanka

21. avg 2012 16:01

Eżoj, enako je pri paprikašu, ki ga lahk narediš s kislo smetano ali pa jo izpustiš. V mislih imam predvsem recepte, kot je tale za arepas http://www.kulinarika.net/recepti/11455/eksotika/arepas

Naš kolega piše recepte za japonske dobrote,  pa vem, da obstajajo za iste jedi recepti s točno določenimi količinami sestavinami. No, japonske sladice so meni neužitne, zato se jih ne mislim lotiti, arepas sem pa delala in me mika, da bi recept objavila, ker so prav odličo nadomestilo ali dodatek za mesu z żara.

Če hočeš nekaj skuhati ali speči, za kar prej še nikokli nisi slišal, res ne moreš pripravljati "od oka". Ali tako domačini delajo. 

21. avg 2012 16:03

Jaz pa si še vedno nisem na jasnem, kaj je darcy1 mislila s tistim svojim ažnkfč. Ali nas zafrkava ali misli smrtno resno ali pa je samo sarkastična? Razsvetlite me, prosim! Če preberem ime njene jedi lepo po zasavsko, dobim ven "a že en kafič". In še nikol v življenju slišala. Eh, kolk stvari je v pol stoletja zletelo mimo mene!

lp

21. avg 2012 16:06

Rimljanka sedi 5Od prve črke do zadnjega vprašaja se s teboj strinjam!

Moje sem inštruirala kako narediti dober golaž, vsak ga drugače dela in ravno to je zanimivo. Kako je mogoče z istimi sestavinami narediti čisto drugačen okus? Se, da in še kako, le znati je treba.

lp!

21. avg 2012 16:35

Uh, roka, roka je tista, v kateri tiči skrivnost! In v občutku! In augenmasu , kar je enako "od oka eno žlico smetane"...

Pa v razpoloženju, v kakršnem se lotiš kuharije....

Pa itak niso vsa jajca enako velika. Vsaka moka enako sipka, vlažna, uležana ali suha. Peteršiljček seksek se razlikuje sam od sebe kot perje zelene in zajčja deteljica v velikosti listov. Da o aromi ne govorim.

Strok česna že zdavnaj ni strok ampak ga lahko zmečeš na kile, tistega vodenega....

Na koncu spodobna kuharica itak pomoli nos v tiste hlape, ki se dvigujejo iz piskra, ponve...karkoli že.... in še kaj doda ali pa ne....

Če to ni kuhanje po občutku

21. avg 2012 16:50

Paprikás se od pörkölta (ali kake podobne dušene mesne jedi s papriko/paradižnikom) loči ravno (in edino!) po tem, da vsebuje kislo smetano. To sem (četudi je res) moral napisati iz istega razloga, iz katerega si ti napisala tole:

Namreč, iz čiste provokacije.

Jaz skušam s temi "čudnimi" recepti pokazati nekaj, za kar verjamem, da marsikdo tu še ne pozna, potem naj se pa sam odloči, ali ga zanima. Težko pa me boste prepričali, da kdor koli na tem portalu nima nobene predstave o tem, kaj bi to bila lahko "tunina omaka za na špagete".

Ljudje, saj vendar ne gre za to, da bi moral za vsako jed obstajati en točno določen nespremenljiv recept!

Gre za to, da če je v bazi že en (po navadi pa raje 5, 6, 7) recept, ki se od tistega, ki ga ti nameravaš objaviti, razlikuje res minimalno (npr. namesto riža suh kruh, en da rožmarin, drugi ne, prvi uporabi paradižnikov koncentrat, drugi koščke ipd.), potem se mi zdi bedasto tak recept objavljati. Ravno zato, ker vsi vemo, da gre v bistvu za isto jed. Ker pa to ve tudi avtor, mora potem v naslov dodati "po moje", "najboljši" itd.

Pa recite, da ni res. En recept za golaž je dovolj. Če maram rdeče vino, ga bom vlil notri, če ne maram krompirja, ga bom izpustil, dodal pa bom več pekoče paprike, ker rad se**em ogenj. Pa kaj??

21. avg 2012 17:01

Mygrace, po augenmass sistemu lahko narediš (in jaz naredim) jedi, ki jih poznaš (poznam). Ampak, ko prvič kaj delam, se rada drżin recepta. Ne kot pijan plota, ampak vseeno. Ko delam pire krompir, merim mleko, smetano in maslo? Ne! Naredim ga pač tako kremastega, kot ga imamo radi. 

Dobre kuharske knjnige imajo navedeno, kako velika jajca je treba uporabiti. Potem pač prilagodiš. Prav zaradi tega sem se navadila za peko kupovati najpogosteje uporabljena velika jajca (ne srednje velika, zelo velika ali celo jumbo).

Z moko nisem imela nikoli težav, je bilo pa zoprno, ko sem pri mami delala nekaj s čisto preveč mokro soljo in sploh nisem vedela, kako naj solim. Sem jo vprašala, zakaj kupuje vodo po ceni soli.

Žlice v ameriških receptih imajo točno določen volumen.

21. avg 2012 17:04

No, morda bi bilo, če bi bili res prepričani, kateri recept je pravi (?), dobro, da bi v ekstra vrstico pod "po moje", napisali, v čem in kako ter zakaj se "po moje" recept razlikuje od originala.

Ampak vse skup tole je prekomplicirano. Jaz sem itak zaroštan močnik kljub poizvedovanju in prebiranju receptov odkrila pred kratkim, čisto po naključju. Ga pač nismo delali nikoli z jajcem, tako kot palačink ne delam z jajci, razen, kadar je potrebna bolj močna hrana (če gremo v hosto po drva, recimo).

Skratka, kuharija je ustvarjanje.

Me pa bolj moti...pa saj v bistvu me niti ne, ker mi veliko pove o avtorju jedi...da se preprostim, vsakodnevnim jedem pritikajo svetovljanska imena.

(primerov se mi zdajle ne da iskati

21. avg 2012 17:12

Meni je pa ravno to zanimivo. Ko nekaj delam prvič ali pa tudi desetič in bi zadevo nekoliko izboljšala/spremenila odprem vseh 20 receptov in jih na hitro preletim. Ustavrim si sliko, katere so bistvene sestavine in kateri so tisti dodatki, s katerimi zavzeti kuharji in kuharice izboljšujejo/modificirajo jed. Izmed vsega tega bogastva, si zapomnim tiste sestavine, ki so najbližje mojemu okusu (ali pa jih imam ravno v hladilniku) in začnem čarati novo jed "po magnolijino".  Da bi se zaradi izbire obremenjeva, mi pa res ne pade na misel ... potegni najboljše, tako iz receptov, kot življenja na sploh :)

21. avg 2012 17:18

Če bomo vsi samo "potegovali" najboljše, potem bomo končali tam, kjer smo: v Sloveniji 

"Potegni najboljše" deluje samo, če obstaja tudi "ponudi najboljše", tega pa žal primanjkuje.