30. avg 2007 12:20
Ni štos v moči in hitrosti, štos je v koncentraciji in psihični pripravi. Z dobro pripravo si zmanjšaš verjetnost, da te sploh kdo napade in druga stvar je tudi v tem, da človek ostane zmerno miren in pri stvari tudi v primeru, če prvi poskus samoobrambe ni uspel. S tem, da ni psihična priprava to, da se gibaš in imaš telo v stalni pripravljenosti kdaj te kdo napade. Psihična priprava je predvsem to, da imaš od trenutka, ko zaklepaš vrata doma naprej občutek, da imaš stvari pod kontrolo. (Napadeni so vedno tisti, za katere je napadalec ocenil, da nimajo stvari pod kontrolo).
Recimo, da si z glavo pri stvari, ko zaklepaš vrata (si receš, zdajle zaklepam in si to zapomniš), da veš, kje so dokumenti in ključi. Da vedno znova z enakimi gibi daješ denarnico v torbico in kartico v listnico. Da se naučiš neverbalno postaviti sebe na prvo mesto (svetujem vajo hoje po sredini pločnika z dvignjeno glavo in brez umikanja nasproti hodečim - razen, če gre za otroke, zelo stare ljudi in hendikepirane). In na avtobusnih postajališčih se nikoli - ampak nikoli - ne stoji s sklonjeno glavo in s prenosom teže na en bok - kar ženske zelo rade počnejo. Poglejte, kako stojijo moški in posnemajte njihovo držo - glavo gor, rok sklenjene na trebuhu ali pa na hrbtu - in vztrajajte v tej drži, neodvisno od tega, kako je to neudobno - pa boste po dveh mesecih takega treninga videle rezultate. Pa takih vaj za tehniko je še ogromno -vse s ciljem, da po nekaj mesecih vaj to dejansko tako interioriziraš, da postanejo dejanski del tebe. Ko tovrsten trening postane dejanski del tebe, grejo stvari precej lažje. Samoobrambnih veščin ti itak v praksi ni treba mnogokrat uporabljati - jaz sem morala v zadnjih desetih letih s prezenco odgnati dva idiota (uspešno), enkrat je pa en odvisnik hotel od mene denar in sem mu nemudoma dala denarnico, v kateri je bilo 2.000 SIT (kartice in denar je treba imeti v ločenih listnicah). Pač pa ti s tovrstnim treningom grejo bistveno lažje ostale odločitve v življenju - karkoli pač spada v okvir "ostalih odločitev" in naučiš se racionalno kanalizirati svojo energijo.
Zato sem mnenja, da bi moral vsak človek opraviti več tovrstnih izobraževanj in usposabljanj - kaj pa je "delo na sebi" - če ne tudi psihična koncentracija za samoobrambo. Ne zato, da bi samoobrambo uporabljal nekajkrat v življenju, temveč zato, da bi vsaj znal ločiti bistveno od nebistvenega.
P.S.
Dileme o tem, kateri sesalec naj kupim in kaj naj naredim z dvema kilama mase za pire krompir, ki sem jo našla v shrambi - to ne spada med bistvena vprašanja. Got it?
Vendelina jr.