6. avg 2007 14:07
Noben material sam po sebi ni boljši ali slabši, vse je odvisno od konteksta v katerem ga bomo uporabili in načina uporabe.
Stari leseni okenski okviri in škure, ki so še danes ohranjeni, so bila izdelani - odvisno od pokrajine - iz macesnovega, kostanjevega, akacijinega ali hrastovega lesa.
Les je bil posekan ob pravem letnem času, ob pravi luni, da je vseboval čim manj vode, potem se je pa še dolgo sušil.
Zato se izdelki niso prekomerno zvijali in pokali. Nekaj se pa gotovo so, saj je les živ material. Mnogo je bilo sicer odvisno tudi od kvalitete in metod izdelave, v meščanskih stanovanjih so bila, celo v primorskih krajih, običajna dvojna okna. Drugje so se pač sprijaznili s tem, da okna ne tesnijo popolnoma, pa naložili kakšno poleno več na ogenj.
Kdor ima dovolj denarja, zanesljivega mizarja, ki ima zanesljiv vir suhega lesa, se lahko odloči za to možnost. Cenejša, sicer še vedno draga, toda varna opcija so okna iz tropskega lesa, ki ima še to prednost, da ne potrebuje premazov.
Če bomo vgradili industrijske okvire iz svežih borovcev, pripeljanih iz kdovekatere sibirske stepe, je verjetnost, da nam bodo dolgo služili in solidno tesnili naše okenske odprtine enaka tisti, da bodo pognali sveže brstje.
Plastika je odličen material dokler je predstavljena kot plastika, težave se začnejo, ko naj bi oponašala kakšen drug material. Hujša od plastičnih oken z naštancano lesno strukturo so samo še tista, ki posnemajo platno. Nekaj mnenj sem prebrala o težavah z belimi plastičnimi okviri. Pa saj ravno to je prednost plastike, da si z njo lahko privoščite katerokoli barvo.
Alu okna poznam iz osebnih izkušenj, imam jih namreč sama in sem bila z njimi dolga leta nesrečna, ker sem si želela lesene okenske okvire in škure. Seveda bi bila prava, zgoraj opisana lesena vsaj trikrat dražja, tista iz lesne galanterije pa tukaj zaležejo le malo več kot močan karton.
Plastike pred dvajset+ leti še ni bilo.
Služijo mi dobro, ne vem, zakaj bi bila bolj ali manj hladna od kakšnega drugega materiala.
Moti me le to, da niso aluminijaste barve, takrat sem lahko izbirala le med bolj ali manj rjavo- zelenimi odtenki, danes že dobiš tudi take, ki tudi pokažejo, da so iz aluminija.
Mojstri uporabe sodobnih materialov na tradicionalnih arhitekturah so Italijani, ni treba daleč, že v Benetkah se lahko mnogo naučimo o tem.
V oblaganje z lesom z notranje pa premazovanje s plastičnimi premazi z zunanje strani pa ne verjamem. Odloči se za materijal, ki ti je všeč in si ga lahko privoščiš, izkoristi vse njegove možnosti in ne poskušaj ga zblefirati v nekaj drugega.
Ravnaj tako, kot ravnaš pri pripravi jedi, pa gotovo ne boš zgrešila.
nola