26. jul 2007 22:09
Pozdravljeni!
Jaz sem ves čas bila zelo odločena, da bom dojila, pa če me je konec od tega. Potem se niti nisem obremenjevala, saj sem si mislila, da bo narava tako ali drugače poskrbela za vse.
No, naš prvi je imel svoje plane. Ni znal zizat in konec, samo nekaj je cmokal. In hujšal! Preveč, ampak sem se že sama toliko sekirala in težila sestram, da njim ni bilo treba. V porodnišnici sva bila 9 dni! In še ves prvi mesec sva se dajala. Lahko bi rekla bitka na vse ali nič. En podoj je trajal tudi eno uro in pol! Imela pa sem tudi lasten problem. Vdrte bradavice - vsako drugače! Tako je že v osnovi moral osvojit dva različna način zizanja...Zgledalo je tako.. mali na eni zizi, na drugi sem imela pristavljeno pumpico, saj se je iz obeh naenkrat ulilo. Tako ni šlo nič v nič.
Ko je vse pozizal, je dobil še nalovljeno skozi flaško. Konec prvega meseca je torej naš mali obvladal tri načine zizanja in ga zelo občudujem. Mirne vesti lahko rečem, da gre zasluga moji odločnosti. Dedec naju je nekajkrat opazoval, zgubljal živce in odšel raje stran. Bog je že vedel, zakaj je to vlogo zaupal nam ženskam!! Vsaka mu čast!
Saj bi si kdo mislil da sem pretiravala, ampak mali je postal zagrizen zizač in oba sva neizmerno uživala do 14 meseca, ko se je sam odstavil.
Sedaj ko mi samo še malo manjka do drugega, vem kako reševat zadrego z bradavicami in sem v nizkem štartu, če spet dobimo cmokača/cmokačico!
Kar se pa tiče tiste navijačice za dojenje iz Mariborskega konca... meni je pomagal z ogromno nasveti in nikoli nisem zasledila da bi koga hudo sekirala. Jaz sem ji bila hvaležna za vsak nasvet, pa tudi poklicala sem jo lahko kadarkoli.
Je pa vse skupaj gotovo odvisno tudi od vsake posameznice. V moji sobi je ležala mamica, ki se je "a priori" odločila da ne bo zizala. Meni je bilo grozno hudo, ker jaz sem pa hotela, pa v štartu ni šlo. Skratka, kakor vsek ve in hoče. Se pa strinjam, da ne gre obsojat nobene!
Lp,
veverica
Sporočilo je spremenil(a) sara dne 26. jul 2007 22:09:57