Lektoriranje diplomske na loge.

15. mar 2011 17:36

naor je napisal/a:

Zares se konča učenje slovenščine  z maturo. Potem pa prosto po Prešernu. Bolj ali manj odvisno od posameznika. naor

No, tole pa ne drži, vse svoje življenje se učimo jezika, tudi maternega, konec koncev, vmes se pravila spreminjajo, raba besed tudi, pojavlja se množica novih besed, določene besedne zveze tonejo v pozabo,......

Saj ni treba, da gre za formalno učenje, človek bere, bere, bere (pa ne rumenega tiska), posluša, se pogovarja, pogleda SSKJ, Pravopis, vpraša kolega,........se tudi (z)moti, kakopak. Ampak, za moje pojme (in po mojih izkušnjah) je veliko odvisno od odnosa človeka samega do jezika in - konec koncev - do samega sebe. Jezik je pač ena od reči, ki nas dela, kar smo. In zelo pomembno je tudi pisno izražanje, ne samo besedno.

Kot vedno in povsod: Vaja dela mojstra, če mojster dela vaje.

rimljanka

15. mar 2011 18:50

Ja, sem vedela, da bo taka replika in prav je tako. Vse je odvisno od posameznika in njegovega odnosa do maternega jezika. Kot sem napisala zadnji stavek. Jaz vem, da formalna izobrazba ni merilo znanja.S tem, da se konča učenje jezika z maturo sem mislila na to, da ni več uradnega preverjanja znanja in da je potem vse odvisno od zanimanja vsakega posameznika .Kot si napisala Rimljanka.

 

naor

15. mar 2011 21:36

Strinjam se z Rimljanko, da se jezik spreminja in razvija. Zdi se mi, da na jezik nismo tako pozorni, kot smo bili včasih. Razočaran sem predvsem nad mladim izobraženim slojem (ali je bolje "intelektualci"?), ki vse preveč prevzemajo tujke, čeprav imamo za marsikatero ustrezen slovenski izraz, preveč uporabljajo pasivne stavke, publicistične izraze, pozabljajo na pravilno uporabo sklonov, predvsem rodilnika, krajšajo besede ... Lahko me označite za tečnega mastodona, a takšen pri svojih letih pač sem. Ne bom se spuščal v spletne forume ali SMS sporočila, kjer lahko najdete vso popačenost (karikaturo) slovenščine. Vse kaže na to, da se bodo ljubimci kmalu sporazumevali namesto v nam ljubi romantični slovenščini: "Draga, ali si za to, da greva do konca? Da, dragi, s tabo vedno!", z nekaj takega: "A DŠ? DM!". Saj mi je vseeno, takrat bom že pokojni. Me je pa presekalo, ko je ravnokar diplomirani slavist izjavil, da dvojina izumira. "Ti in jaz smo dober par!" Tega kmalu ne bo več nihče popravljal, sploh če so svežim diplomiranim slavistom, bodočim morebitnim lektorjem, vtepli v glavo, da je dvojina odveč. Bojim se, da se slovenščina, kakršno poznamo iz, na primer, osemdesetih let prejšnjega stoletja, zdaj spreminja v srbo-hrvaško-angleški sprimek nečesa, česar prej nismo poznali. GUD LAK! booris

15. mar 2011 23:33

Ker imam ta privilegij, da mi ni treba zjutraj več  hiteti v službo, pogosto poslušam prvi jutranji program. IN tam je enkrat mesečno  gost dr. Marko Stabej iz Filozofske fakultete. Take teme, kot si jih ti navedel, se tam obravnavajo. In skoraj pravilo je, da se pritožujejo starejši poslušalci, ker jim ni vseeno, kaj se dogaja z našim jezikom. Booris, prisluhni kdaj! Koliko lahko vplivamo na lepši jezik tisti, ki nam je še mar, pa tudi sama ne vem.

 

 

naor

16. mar 2011 10:34

booris je napisal/a:

Strinjam se z Rimljanko, da se jezik spreminja in razvija. Zdi se mi, da na jezik nismo tako pozorni, kot smo bili včasih. Razočaran sem predvsem nad mladim izobraženim slojem (ali je bolje "intelektualci"?), ki vse preveč prevzemajo tujke, čeprav imamo za marsikatero ustrezen slovenski izraz, preveč uporabljajo pasivne stavke, publicistične izraze, pozabljajo na pravilno uporabo sklonov, predvsem rodilnika, krajšajo besede ... Lahko me označite za tečnega mastodona, a takšen pri svojih letih pač sem. Ne bom se spuščal v spletne forume ali SMS sporočila, kjer lahko najdete vso popačenost (karikaturo) slovenščine. booris

 

Jaz sem bila zelo razočarana nad profesorji na naši fakulteti, ker so nas "filali" z vsemi možnimi tujkami, od katerih skoraj nobena ni bila potrebna. Prvič sem se v slovenščini srečala z besedo suport in ni mi bilo jasno, zakaj enostavo ne rečeje podpora (tako naj bi se prevedlo za uporabo v naši stroki). In njim po mojem še vedno ni jasno, se jim zdi, da je suport bolj strokovno. Meni se zdi ista figa. In ti profesorji niso mladi intelektualci, ampak gospodje in gospe, stari povprečno 50 let. Glede na to, kako so nas učili, se potem ni za čuditi, kakšne besede uporabljamo. Ker vsak študent ni pomislil, če bi se dalo ta pojem izraziti s slovensko besedo, je pač "pobral" tujko od profesorja.

JanisJoplin

16. mar 2011 11:13

booris je napisal/a:

Me je pa presekalo, ko je ravnokar diplomirani slavist izjavil, da dvojina izumira. "Ti in jaz smo dober par!" Tega kmalu ne bo več nihče popravljal, sploh če so svežim diplomiranim slavistom, bodočim morebitnim lektorjem, vtepli v glavo, da je dvojina odveč. booris

Ja, jezik je živ organizem in očitno se tudi poenostavlja in prilagaja bolj šlampastim uporabnikom. Mene zelo moti, da prihaja kroničnega upadanja rabe rodilnika. V medijih vsakodnevno slišim takšne cvetke in se prav čudim, kako se človek ne SLIŠI, da je uporabil napačen sklon. Se tudi sprašujem, če bo ta sklon tudi postopoma izginil iz našega jezika. Pa še ena skoraj kulinarična: najbolj presenečena sem bila pred dnevi, ko sem ugotovila, da po Slovenskem pravopisu že deset let velja, da je pravilno bombon in ne več bonbon, kot so nam pred leti vbijali v glavo. Vanilija

16. mar 2011 11:51

mi lahko nekdo napiše primer, ko ni uporabljen rodilnik, pa bi moral biti? tunna http://titabota.blogspot.com/

16. mar 2011 12:30

" Nikakor ne najdem dva pametna moška na kupu!"

"Nikakor ne najdem dveh pametnih moških na kupu!"

lp

mzm

16. mar 2011 12:43

aha, razumem, gre torej za zamenjavo koga ali česa (rodilnik) s koga ali kaj (tožilnik) ?? zato sem vprašala, ker sama vedno uporabljam rodilnik in mi je to nekaj popolnoma samoumevnega, tako da si nikakor nisem mogla zamisliti, kako izgleda nepravilna raba ... tunna http://titabota.blogspot.com/

16. mar 2011 13:06

naor je napisal/a:

Ker imam ta privilegij, da mi ni treba zjutraj več  hiteti v službo, pogosto poslušam prvi jutranji program. IN tam je enkrat mesečno  gost dr. Marko Stabej iz Filozofske fakultete. Take teme, kot si jih ti navedel, se tam obravnavajo. In skoraj pravilo je, da se pritožujejo starejši poslušalci, ker jim ni vseeno, kaj se dogaja z našim jezikom. Booris, prisluhni kdaj! Koliko lahko vplivamo na lepši jezik tisti, ki nam je še mar, pa tudi sama ne vem.     naor

Mislim, da je to ob sredah. Tudi pred Odmevi na TVS je bil na sporedu nekakšen jezikovni kotiček. Zdaj je oddaja Minute za jezik na sporedu ob četrtkih ob 18.25 n TVS. Jaz sicer redko ujamem, ampak ko naletim na kakšno "jezikovno kultiviranje" z veseljem prisluhnem, čeprav imam za sabo kar precej šole (ne zgolj pouk slovenščine v OŠ in SŠ, ampak tudi na fakulteti in poklicno). Prav fascinantno se mi zdi, koliko napak v vsakdanji rabi jezika nam pomagajo odkriti takšne oddaje ali pa kakšno drugo izobraževanje. Predvsem napake v pravorečju. V šoli so me učili o Janku Kêrsniku, čeprav je pravilno Kersník. Da o Válentinu (pravilno: Valentín) Vodniku sploh ne govorim ….