Homoseksualnost in posvojitev otrok

6. jun 2007 22:33

sara, saj ne posplošujemo - samo dejstvo je, da ostale lahko normalno tožiš oz. jih za tako dejanje toži kar država in gre lahko sedet in tam kot pravi mamamia, plača vsaj nekaj, ker ga drugi maltretirajo (dejansko je to po moje boljše, kot da se jaz nanj spravim, ker nimam v to smer razvite domišljije, da bi mu znala take muke zadat, kot si jih zasluži - naj to naredijo profesionalci...) In lažje pogledaš svoji 5 letni punčki v očke, ker ji rečeš, vem, da si trpela, vendar zdaj vsaj tudi on trpi, če ti to kaj pomaga... Župnikom pa ti kot civil ne moreš nič, ker so zaščiteni z ne vem katerim zakonom, v najboljšem primeru ga bojo prestavili v drugo župnijo - da pride na čist teren, kjer noben ne ve, kaj je počel, da bo lahko še dalje to počel - to je pa res kazen! In kaj boš tu rekla svoji punčki? ja, saj ni več tu doma? In ko te bo vprašala, če zdaj to nekje drugje počne z eno drugo punčko - ji boš rekla - kaj? To je problem pri cerkvi, nič drugega. Da ščiti svoje pripadnike na zelo nehuman način za zelo nehumana dejanja! Nikakor pa ne trdim, da so vsi duhovniki taki! Gotovo so tudi super duhovniki, ki jim je res mar za njihove župljane in se trudijo pomagat! Veri

6. jun 2007 23:34

Mamamia.......plosk...plosk....plosk Vse si povedala in to na zelo sprejemljiv način....ampak pazi, da neboš obtožena , da hočeš nekoga PRISILIT, da spremeni mišljenje.... Escada

7. jun 2007 8:02

Odločila sem se da tudi sama kaj zapišem.Z možem sva imela veliko težav ,preden sva dobila najino deklico.Pomagala nama je medicina ,brez nje je nebi bilo.Sedaj imava že najstnico,ki jo vzgajava kakor jo pač znama in se nama zdi najbolje,pa vendar se lahko zgodi da bo moj otrok homoseksualec.In kaj sedaj,naj se odpovem mojemu otroku.Ne saj to je vendar moj otrok,zaradi tega ga nebom zavrgla ali se ga sramovala .Dejstvo je ,da živimo v razvitem svetu in vse se obrača drugače kot bi si želeli.Homoseksualnost,se ni razvila v sodobnem živlenju ,vendar ni bila v javnosti in sedaj ko je se tega izogibamo ZAKAJ.Vsi ki imamo otroke,se ne zavedamo ,da so to ljudje, ki bodo mogoče drugačni.Zato sprašujem vse mame in očete ali bi se zaradi tega odpovedli svojih otrok,ker so pač homoseksualci,v vsem drugem pa čisto enaki.Kdo ti garantira da tvoj otok ,pa če ga še tako usmerjaš na pravo pot ,ne bo ravno to kar si si želel. Sprejeti dejstvo ,da je negdo drugačen ,ni lahko pa vendar imamo jih radi zaradi njih samih in zaradi njih samih jim pustimo odločitve kot si jih želijo,nimamo pravice se odločati namesto njih. Bogomira

8. jun 2007 8:00

Kot sem rekla, je ni sile ki bi me ustavila, da pokažem pedofilu kako se stvarem streže. Pa če gre za župnika, učitelja ali katerega druga civila. Ko se gre za otroke se spremenim v žival. Da ne bo pomote, sploh ne zagovarjam pedofilskih župnikov, moti me pa, in to je bilo krasno vidno včeraj na Trenjih, da je zaradi tega celotna cerkev gnila. In to da cerkev po svoje ureja te zadeve se mi zdi povsem nesprejmljivo. In da, grozno je, če ti nihče ne verjame samo zato ker obtožuješ tako "spoštovano" "častivredno" osebo kot je župnik. Ampak to smo spet pri zaplankani pameti nekaterih ljudi, tu pa je brez veze zgubljati besede. Meni se zdi še huje, da ti lastna mati ne verjame. To so preizkušnje, pri katerih je slovenski narod nagnjen k pometanju pod preprogo. Kar se tiče župnikov... zdi se mi nesprejemljivo da se odločiš za tak poklic samo zato, da ubežiš svojim "skritim" talentom, kot so istospolnost, heteroseksualnost in pedofilija. Spoštujem ljudi, ki znajo življenju pogledati v oči in s pokončno glavo oditi naprej. Lp, veverica

8. jun 2007 10:13

Ja  sara , Bog je iz cerkve že zdavnaj ven ušel ! Zato je tudi vedno več pravih vernikov izven inštitucije.

In, če bi se še tako trudil priti nazaj, so zaklenili vrata pred njim in spustili notri.

kobra 1

8. jun 2007 12:15

Opsa, zadnjič sem pogledala tole temo pred enim tednom in sem mislila, da jo je Jernej že z eno sklepno mislijo zaključil. Pa vidim stvar se je zapeljala v drugo smer in sedaj imamo pedofilijo (ki smo jo že enkrat imeli, če me spomin ne vara, tam smo se tudi zapletali....). Tako kot jaz stvari vidim - in tako kot sem prebrala v raznih člankih, pa še nekaj frišnega suporta s parangalove strani je bilo - homosekusalnost in pedofilija nimata nič skupnega. Tudi heteroseksualnost in pedofilija nimata nič skupnega. Tudi homoseksualnost in posilstvo nimata nič skupnega. Tudi heteroseksualnost in posilstvo nimata nič skupnega. Homoseksualne prakse in heteroseksualne prakse se odvijajo med odraslimi ljudmi, ki na njih pristanejo (kar je že lepo nekoč povedala proxima). V trenutku, ko pa nekdo nekoga prisili na spolni akt, pa govorimo o nasilnem vedenju/delovanju. Pedofilija je nasilje. O fenomenu se govori zadnjih dvajset let, ampak to ne pomeni, da je fenomen nov. S tem, ko govorimo o njem, se širijo informacije in ljudje si o fenomenu ustvarjamo mnenje. In v procesu ustvarjanja mnenja smo enkrat bolj goreči, enkrat bolj razsodni. Seveda se da razumeti šok in jezo (ki se kaže v manifestiranju gnusa nad pedofili), razumeti se da tudi jezo vernikov, ko vidijo, da Cerkev skriva pedofilsko prakso nekaterih svojih dušnih pastirjev. In ja, seveda se da razumeti, da je človek tako jezen, da bi kar nekaj storil... Ampak z gorjačo (beri:z napadom) se ne hodi na nikogar (kar je frina lepo povedala v zgodbi v kateri je njena frendica klofnila drugo žensko, ki se je zaletela vanjo). Večkrat sem prebrala, da je med obsojenimi pedofili velika večina takih, ki so bili nekoč sami žrtve pedofilskega nasilja ali pa kakšnega drugega ekstremnega družinskega nasilja. To ne pomeni, da je pri vseh pedofilih (ker večina jih ni obsojeni, ker jih preprosto ni nihče prijavil) ta motnja nastala zaradi nasilja in travm v otroštvu. Pač pa pomeni, da pri nekaterih je. Da nekdanje žrtve v otroštvu v odrasli dobi postanejo pedofili. Zato, dragi amaterski kuharji in kuharice - predlagam naslednje: Dajmo tisto jezo in ogorčenost nad pedofilijo (ki je čisto razumljiva) spremeniti v kaj bolj kvalitetnega. Recimo, malo se še vsak za sebe o materiji kaj pouči (bo parangal kaj prispeval/a) in z odprto glavo (v kateri ni prostora za dosedaj zakoreninjene predsodke) sprejme tisto, česar še ni vedel. Pa o tem več diskutirajmo - zlasti v svoji družini. Pa bodimo odprti do svojih otrok, če hočemo, da nam bodo kaj povedali. In ko bodo kaj povedali, jih poslušajmo (otroci vse povedo, samo poslušati jih je treba). Pa s kakšnimi denarnimi prispevki podprimo kakšno nevladno organizacijo, ki izvaja pomoč žrtvam (ker take NGO so tudi v Slo) - da ne bi te žrtve v odrasli dobi same zabredle v nasilje nad sabo ali nad drugimi. Slabo in grdo se premaga samo z dobrim in lepim. Vedno. Vendelina jr.

8. jun 2007 12:32

 

In jaz se sprašujem, zakaj sem v Vendi nekako na začetku, kmalu po njenem prvem postu na Kulslo, zaslutila podobno, če ne že čisto enako krvo grupo....no, kakšna podskupina je že malce drugačna, ampak v isto smer nas veter nosi... Mamamia

mamamia

8. jun 2007 12:39

Vendelina jr. je napisal/a:

Slabo in grdo se premaga samo z dobrim in lepim. Vedno. Vendelina jr.

Kako zelo imaš zopet prav, Vendelina.

Kljub temu zase nisem prepričana, da bi se v vsaki situaciji uspela obvladati in ne ravnati ravno obratno. Smo pač ljudje.

Blanchy

8. jun 2007 12:51

Mamamia, a ti si na lokaciji? Sem mislila, da imaš dopust in prakticiraš stvari skladno s pesmico od včeraj? Vendelina jr.

8. jun 2007 13:53

kobra 1 je napisal/a:

Ja sara , Bog je iz cerkve že zdavnaj ven ušel ! Zato je tudi vedno več pravih vernikov izven inštitucije. In, če bi se še tako trudil priti nazaj, so zaklenili vrata pred njim in spustili notri. kobra 1 [deteljica]

Uh, je kar res... Zadnjič sta naju prišla prepričevat dva jehovca... Seveda sva višek greha, jaz s tem trebuhom, pa neporočena - pa še fajn se nama zdi;) Pa nama nekaj pridigata o ljubezni... in jima lepo povem, da če je bog res ljubezen, potem tukaj že je in se ma očitno prav fajn, saj nekak noče stran... in nista vedela kaj pametnega nazaj povedat... Da bi vseeno morala v cerkev? zakaj že? Če je bog ljubezen, potem mu je malo mar, kam hodim, glavno, da jo širim dalje... Sicer se pa v osnovi stirnjam z Vendy, čeprav mogoče nisva iste krvne grupe;) Vendar kot je lepo povedala ena psihiatrinja ali tožilka, sem pozabila, kaj že, pravi, da je večina teh ljudi res imela travmatično otroštvo, tako ali drugače, vendar pa odrasel človek mora odgovarjati za svoja dejanja, sem sicer bolj proti smrtni kazni ampak moramo mu pa tudi preprečiti, da bi ta dejanja še kar nadaljeval... in premestitev v drugo župnijo ni le nepreprečevanje ampak celo olajšanje cele zadeve... Za svoje otrok bi rajši, da bi bili heteroseksualni, ker jim bo to lažje, vendar če bojo homoseksualni bom naredila vse, da ne bi bila tudi jaz tista, zaradi katere bi se sekirali... Da bi jim pač stala ob strani, da bi lahko računali na mojo podporo... Veri