Nasilje med mladoletniki

20. maj 2007 0:46

Aja, pa po moje ni dobro, da otroka niste poslali v šolo naslednji dan... Takim ljudem ne smeš pokazat, da se jih bojiš, pa čeprav se jih... - to je tako kot s popadljivimi psi - če jim pokažeš, da se ga ne bojiš, se boji šavsnit on... Zato bi svojo punčko, ko bo šla v šolo, poslala naslednji dan v šolo, bi ji pa obljubila, da bom gledala od daleč, da ji ne bo nihče nič naredil - zato da bi ona bolj samozavestno hodila - in seveda bi res gledala... In povedala bi ji, da se modrice zacelijo, da ni fino, vendar to ni tako hudo, kot če te nekdo psihično prizadane... In bi ji povedala svoj primer tistega fanta in še en primer, ko me je zbrcal (med drugim v mednožje, da sem bila čisto plava...) brat moje najboljše prijateljice in so tudi moji starši šli do njenih, pa se ti niso nič opravičili zato, kar niso hoteli slišat nič o tem... Ampak kar hočem povedat, je to, da je fant to naredil pač zato, da bi dobil mojo pozornost, ker sem mu bila všeč (se strinjam, da je bil način čisto zgrešen, je pa pogost) in ne iz kake zlobe, niso taki otroci vedno zlobni, čeprav udarci bolijo, pa ne glede na izvor... Ampak jih je lažje prebolet, če veš, da razlog ni tako zelo slab oz. da je onemu tudi hudo. S tem fantom sva bila potem čisto ok prijatelja in še zdaj se super pogovarjava, če se srečava. Jaz mislim, da je svet veliko bolj omejen, če ne znamo odpuščati. To bi rada naučila svojo punčko, pa mislim, da ji bo veliko lažje v življenju... Vsaj meni se mi zdi, da mi je... Saj se nam vsem dogaja kaj slabega, vendar pa je naša stvar, kako bomo to sprejeli in kaj iz tega potegnili. Zapret se v svojo školjkico (dom) in ne it več pred oči nasilnežu, se mi zdi najslabša možnost, saj ti to zelo zniža samozavet. Je boljše jih še enkrat dobit z dvignjeno glavo, vsaj po mojem mnenju... Že celo življenje živim v Lj. in hodim okoli tudi sredi noči, brez kakih sprejev ali česarkoli. In nihče mi ni nič žalega hotel... Veri

20. maj 2007 9:10

no pa se bom oglasila tudi jaz, ki imam NE TAKO POPOLNEGA OTROKA! KOT JIH IMATE OČITNO OSTALI,... mi smo še majhni vendar se borimo že sedaj, da ga mirimo, da ne divja in ne nori okoli,...ampak ni vedno vse tako uspešno in tako dobivam v vrtcu take poglede da bi me kdo zmrzni na mestu ali pa kaj pametnega povedal kako da nisem prava mati,...... NIKOLI mu ne dovolimo pretepanja, nadlegovanja, kričanja, grdih besed ampak v vrtcu nisem jaz tam TEMVEČ PROFESIONALCI, KI NAJ BI VEDELI KAKO IN KAJ,.... torej v vašem primeru vsekakor so odpovedali tudi profesorji, šola kot celota in ja gotovo je kak način da se otroka umakne s šole, mislim da ga morate samo dostikrat prijaviti in pa z ukrepanjem pri odvetniku nikar ne odlašajte, ker ponavadi taki pobči postanejo samo še večji, nasilni prestopniki. menim da mama ki mu daje tako lepo potuho, bo razumela samo opozorilno pismo odvetnika!!! naj se strezni tudi ona!!! naj povem da v našem primeru gre v glavnem za kako mivko ki se jo meče v zrak in pristane na drugih ali še slabše v očeh, jemanje igrač, ne želeti spati, ne stojimo v vrsti,...... doma pa tega ne delamo, slaba pa izpadeva jaz in moj mož, v očeh ostalih sva obupna kako pa bi drugače imela takega mulca, ki naju povrh vsega še ne uboga ko mu rečemo da odhajamo domov on pa si tega ne želi in beži,....MI SMO ENA GROZNA DRUŽINA!!! PSIHOLOGI TI PA SAMO POVEJO SLEDEČE, VAŠ OTROK NI HIPERAKTIVEN AMPAK JE TO SAMO FAZA KATERO BO PRERASEL,... tako mi se borimo posvoje ampak se borimo in upam da nikoli nebo zrasel v takega nasilneža in če se to zgodi pri nama sigurno ni podpore,.... pa sem izlila še jaz svoje...... lepo nedeljo in jutri je nov dan in mi greo v boj!!! plopsa

20. maj 2007 9:40

plopsa, koliko pa je star tvoj otrok?

marelica

20. maj 2007 10:17

star bo pet let v juliju,.......... plopsa

20. maj 2007 11:15

Ja, kar "prava" leta za taka početja. Sploh ne dvomim, da je vajin sin doma ok, morda pa je tak tudi zato, ker ve, da zna doma pasti kakšna po riti ali pa sledi kak poteg za ušesa - kar si vzgojiteljica v vrtcu tudi slučajno ne sme privoščit. Včasih gledam kako kakšen še čisto majhen objestnež nadvse jezno udarja po svoji mami, ker mu pač nekaj noče kupiti, dati,.... in vsi naokoli vemo, da si zasluži krepko nazaj, a si mama tega ne upa storiti, ker bo ( po moje zmotno, oz. se to sploh ne bo zgodilo ) požela ogorčenje okolice. Tudi moja starejša hčera je to naredila - on je udarila babi, babi jo je nazaj, pa je ta mala še enkrat probala, pa jo je dobila še enkrat in seveda je sledil nadvse užaljen jok - ampak moja draga miška se je naučila, da če nekoga udarimo to pač boli in torej ni nič prijetno. Naučila se je, da se drugih ne sme udarit, še sploh pa ne tistih, ki te imajo radi. Po takem dogodku nikakor! ne sme slediti že naslednji hip ljubkovanje in lubčkanje in, bog ne daj, oproščanje, saj potem otroku res ni jasno zakaj jih je dobil nazaj. Mi smo se pravzaprav pogovarjali naprej - tudi z njo, kot da se ni nič zgodilo. lp, vanjatajnsek

20. maj 2007 11:24

Naj vam povem, da ta otrok doma nima nasilnega življenja. Je namreč tretji otrok,oz. prvi sin, če me razumete. samo toliko sem hotela dodati. nana1

20. maj 2007 11:27

jojjjjjjjjjjjj ko bi to zaleglo tudi pri našem bi bila srečna, tako smo odpravili edino pljuvanje,...(ja mi smo pobrali vse traparije)je dolgo pluval nič ni zaleglo, dokler mi ni počil film in se ga pljunila naravnost v obraz( lahko ste zgroženi), ampak tistega obraza ne bom nikoli pozabila ŠOK..... žal pa to drugje ni zaleglo, se pa sedaj učimo ko jih on nekje "kasira" in je užaljen, da se tako počutijo tudi drugi katerim nagaja on,...... mogoče mogoče bo pa to zaleglo,... plopsa

20. maj 2007 12:01

ojej potem pa drugje izživja svoje.......... nana kaj ko bi tvoj sine poskusil s kako borilno veščino- samoobrambo!! saj ne rečem da zdaj se mora pa okoli pretepat, ampak pomaga za njegovo samozavest ali pa samo zavest, dejstvo, da če bo napaden se zna obraniti napada! vem da se moj nima kaj tukaj primerjat, jaz sem se oglasila kot mati nepopolnega otroka in skušala pokazati...... jaz bom poskusila zaradi dejstva da se tam naučijo samokontrole,....torej zadeva lahko deluje v obe smeri! nebom več pametovala lep dan vam želim in nana, naj bo jutri zate in za tvojega sina uspešen ponedeljek!! plopsa

20. maj 2007 13:24

lep pozdrav vsem.....že dolgo me ni blo...tle gor sem prav vesela, da se je odprla ta tema..js namreč pišem diplomo o nasilju dijakov nad učitelji oziroma kako izobraževalne politike vplivajo na to, saj večina nasilnih otrok ni nasilnih le do so-učencev ampak tudi do učiteljev. že o medvrstniškem nasilju se govori odločno premalo...kaj pa šele o temu... veri, strinjam se s tabo v temu, da na te nasilne otroke ne smemo gledat kot na zlobne pokvarjene ljudi, ki so za stran, ampak kot na otroke s problemom: - torej ali je ta to, da imejo ti otroci neurejene družinske in socialne razmere - tu so pristojne socialne službe, ki naredijo absolutno premalo - ali je pa problem v starših v smislu "slabe oziroma preveč permisivne vzgoje" kot je v primeru nane, ki pravi, da je otrok prvi sin in najmlajši otrok - domnevam, da se mu vse dovoljuje - tu pa pridejo na vrsto učitelji, šolske svetovalne službe in ravnatelj torej - js bi izpostavila naslednje probleme: - katerikoli dokument s področja nasilja v šolskem prostoru, ki ga je sprejela vlada, se ne izrecno izreka proti nasilju - torej namesto, da kot prvo točko jasno in glasno v dokumentu povejo - do nasilja v šolskem prostoru NE BOMO TOLERANTNI!!! tega ni, ampak so samo predlogi preprečevanja in podobno - na nacionalni ravni sploh nimajo nikakršnih analiz, podatkov o temu koliko je sploh v realnosti prisotnega nasilja v šolskem prostoru - nasilja med vrstniki, nasilja nad učitelji in tudi nasilja učiteljev nad učenci - v primeru nasilja nad učitelji sploh ni jasno definirano, kaj to nasilje sploh je (konec koncev ima vsak od nas kakšno zgodbico o tem, koliko se je posameznemu njegovemu učitelju nagajalo - žebljički na stolu, pljunki, zmerjanja, posmehovanja....vsakemu od nas se zdi samoumevno, da to pač tako je - comes with the territory - če si učitelj - ni res - predstavljajte si, da vas vsak dan ko pridete v službo, čakajo na stolu žebljički, pljunki in podobno) - koliko dejansko so učitelji sploh usposobljeni za ravnavnje z nasiljem...vprašanje učnih načrtov na pedagoški fakulteti in tudi konec koncev sprejemnih izpitov....učitelj je danes lahko kdorkoli, pa ni nujno, če je človek za to ali ne -ravnanje, preprečevanje nasilja je prepuščeno posameznim šolam in posameznim ravnateljem - pač vlada daje predloge in šole jih lahko poljubno izvajajo ali pa ne, namesto, da bi bilo obligatorno sprejeti določene načine boja z nasiljem - ravnatelji bi skupaj s kolektivom nato izbrali primerne načine - ker število otrok pada, mnogi ravnatelji in učitelji skušajo nasilje v šolah pomest pod preprogo - vprašanje avtoritete in avtonomnosti učitelja (s tem mislim na pritiske, ki jih mnogi starši izvajajo nad osebjem šole v želji, da bi se njihovim otrokom pogledalo čez prste no upam, da nisem zatežila...mnenja? ps: veri, samo to bi še želela priponit - mislim, da je razlika v nasilnem odnosu, kjer sta udeleženca različnega spola (kot ti in tisti deček) ali sta istega spola. mislim, da se je teže "pobotat" oziroma zmenit in zaustavit nasilje, če sta nasilnež in žrtev istega spola. dečkom so prej ali slej všeč deklice in obratno n je lažje no lep pozdrav GOGA sam da se kuha..

20. maj 2007 13:27

Vsak človek se lahko brani, če vidi kaj prihaja nad njega, naš pa je bil napaden z davljenjem izza hrbta tako, da bi pri vsem šoku le redko kdo znal odreagirat, saj nagonsko vsak poskuša odstraniti roke iz svojega vrata.Upam, da se bo s časoma znebil strahu in da bomo lahko spali celo noč brez prekinitve. Pa hvala vsem. nana1