Birma

9. maj 2007 9:24

Kar se tiče daril, tudi jaz mislim, da je bolje vprašat birmanca, kaj si želi, kot pa da dobi nekaj, kar ne bo uporabil. Res mi je všeč tista ideja o potovanju ali vstopnici za atlantis - tista s prenosnim radiem mi pa ni všeč, ker danes ni več pomembno "samo da je" ampak tudi "kaj je". So šli časi naprej in nam ni potrebno biti več vesel le pesti suhih hrušk in pomaranče. Na srečo, ali pa nažalost - kakor se vzame... matilda

9. maj 2007 9:38

rimljanka je napisal/a:

"prenosni radio se mi zdi res tako zastarela ideja, da me glava peče, ko pomislim kako bi odreagirala če bi dobila tako darilo... znam se pretvarjati, ampak nihče ni tako dober igralec, da bi prepričal obdarovalca, da je darila res vesel." Krasen primer potrošniško naravnanega vedenja.......... In - fotoaparate na film seveda zporabljajo najboljši fotografi. Sem vedno mislila, da ima birma en drug namen, ne pa, da je sredstvo pridobivanja daril in ocenjevanja obdalovalcev skoznje. Se morda motim? [nagelj] rimljanka

Veš, rimljanka, normalno da sem potrošniško naravnana. Kdo pa ni? Razen redkih izjem.. ki se trudijo in vztrajajo. Pa se zaradi tega ne vklopijo najbolje v družbo in so za okolico malce čudaški... saj veš, kaj mislim. Nikakor ni namen birme ocenjevanje obdarovalcev... ne bo me pa nihče prepričal, da je vseeno kaj dobiš za darilo. Nikakor ne bi bila zadovoljna z darilom, ki je bilo kupljeno "kr tk", ker ga po naključju vidiš na polici v trgovini. Darilo mora biti izbrano premišljeno, kupljeno mora biti posebej za obdarovanca in z darilom mora biti izraženo tudi neko sporočilo. Zakaj bi glasbeniku ali umetniku kupil športni nahrbtnik? Prav tako ne moreš zagrizenemu športniku kupiti elegantnega šala, ko pa veš, da se obleče v trenerko ali kavbojke, obvezno ima na nogah športne copate... In ne moreš mu kupiti šala samo zato, ker je bil cenejši kot pa dobre športne hlače. Prav tako darila na nek način morajo biti draga, saj ne moremo kupiti za darilo blaga najslabše kvalitete in posledično tudi najcenejšega. Sem mnenja, da darilo mora biti kvalitetno, nositi sporočilo, biti prijetno...... pa še marsikaj. Naj pa se javi tisti, ki bi bil darila res vesel in bi to tudi pokazal, če bi dobil za darilo neko ceneno neumnost, kakšen kičast kipec ali še kaj hujšega. Ko dobiš tako darilo, MORAŠ igrati. Ni druge :) Fotoaparate na film uporabljajo najboljši fotografi... Če se obdarovanec ukvarja s fotografijo, mu seveda lahko kupiš fotoaparat na film (drugače ne vem, če bi ga bil kdo vesel... razen profesionalnega aparata, cene tistih pa rastejo tudi do več tisoč eurov...). Ampak fotoaparat na film za 150€ kupiti navdušencu za fotografijo... skoraj da žalitev. s0ncek*

9. maj 2007 10:08

Kepca, ne pozabit na to, da si botra, izbrana za celo življenje. Kupi ji kaj simboličnega, predvem pa bodi v stiku z birmanko, ker če jo boš dobro poznala, boš vedela kaj si želi. Za obdarovanje je čas celo življenje, priskoči ji na pomoč, ko te bo potrebovala. Dati svoj čas nekomu pa je v tem materialno prenasičenem svetu velika dragocenost. Pa ne se sekirat, kaj pravijo in delajo drugi! Saj nismo ovce ali pač? tigris

9. maj 2007 10:58

tigris natanko tako in dobrodošla med nami

 

kobra 1

9. maj 2007 11:58

Seveda se tudi jaz strinjam, meni je bilo pri potovanjih z birmanko še prav posebno všeč to, da sva bili skupaj in sva se lahko več pogovarjali ter se tako zbližali. Tako se bo tudi v prihodnosti laže obrnila name, ki ji bom seveda vedno na razpolago. teta torta

9. maj 2007 12:06

s0ncek*  si precej preobrnila moje besede. No ja, vsaj drugače, kot sem zapisla, si razumela.

Nikakor pa ne mislim biti ovca in delati tako, kot to delajo drugi, samo zato, ker bodo sicer o meni mislili.......... Mi ne primanjkuje samozavesti za to.

Cena in kvaliteta pa nista nujno povezani v smislu: kar je poceni je zanič, kar je drago, je pa kvalitetno. Razen za potrošniško obsedene, morda. 

In še to - se mi pa res žvižga, če eni tam mislijo, da sem čudna, ker ne nasedam potrošniškim fintam.

Sicer pa - kakor komu ljubo. Strpnost je nekaj, kar nam pač pogosto in v veliki meri manjka. Pa čisto vsem, samo n evsem v enaki meri.

 

 

rimljanka

9. maj 2007 12:32

Naj bo 'in' ali ne, vsekakor predlagam, da je darilo uporabno.

marelica

9. maj 2007 13:11

moja punca je šla lani k birmi, za botro sva izbrali osebo, ki ji zaupa in ne osebe, ki ima veliko denarja. Dobila je Sv. pismo, zlato verižico in 20.000 SIT. Res, da je veliko birmancev dobivalo računalnike ipd., a meni se je zdelo najbolj pomembno, da moja hči zaupa botri, da se dobro razumeta, da se lahko punca potoži njej in ji botra svetuje,.... klavdija

9. maj 2007 13:21

Zakaj bi se morala zaupati in potožiti ravno botri? Lahko se potoži mami, bratu, sestri, babici, prijateljicam, teti, sosedi... in če ravno v botri ne najde svojega "soulmejta", ni to nobena katastrofa... Če pa se z botro odlično razumeš in ji zaupaš, je pa seveda to še toliko bolje. s0ncek*

9. maj 2007 13:45

Sonček zato, ker je po izročilu krščanski boter (krstni in birmanski) nekdo ki naj bi te duhovno in tudi sicer vodil skozi življenje in (če se prav spomnim po tradiciji) celo prevzel skrb zate, če bi se tvojim staršem kaj zgodilo. To se nam v današnjih časih zdi praktično nepojmljivo, včasih je bilo pa še kako realno. Ne gre za iskanje duše dvojčice (to pač delamo sami), temveč za to, da imamo v življenju poleg staršev še neko osebo, ki nam je vzor, ji zaupamo.... skrbi za nas... Tako v teoriji. Kar spomnimo se - botrstvo je bilo vedno tudi nekaj materialnega, tudi revni vaški in kmečki otroci so imeli premožnejše botre, ki so jim vsaj za velike praznike stisnili kak priboljšek. Tako je ta "materialna" plat botrstva ostala na nek način zapečena v nacionalni zavesti naroda in ne gre od tam. Kar se tiče odgovora na vprašanje pa - predvsem v skladu z možnostmi lastne denarnice, malo po željah birmanke in ne pretiravat. Kak izlet se tudi meni zdi zelo primerno darilo, če je seveda deklič za to. Vsak dan eno kastrolco smeha vam želi Tinca