Šola

4. maj 2015 14:57

Limnol, da, seveda: dinozavri.

Kako naj otrok sam razdeli te živali; po velikosti, načinu prehranjevanja, plezalci ali letalci- gotovo tu mora imeti pomoč, sam se ne bo znašel.

O plakatih pri dotični učiteljici bi se dalo povedati marsikaj, saj so sporna tema že toliko let, kot povedo starši starejših otrok.

Resničo se strinjam, da naj bi plakat ostane kot način osamosvajanja pri delanju nalog, ampak z navodili učitelja. In ne za oceno- niso vsi otroci enako dovzetni za iste stvari.

Hvala za vaša mnenja.

4. maj 2015 15:13

No, kakorkoli se dinozavre deli, je OK, če znaš argumenitirati, zakaj si jih tako razdelil. Plezalci sicer niso bili, le redki so bili letalci.

No, da bi bilo za oceno le to, kar nekomu leži (po možnosti vsem), pač ne gre. Se pa strinjam, da so jasna navodila učiteljice nujna. Niti seveda ni smiselno in pametno, da se oceni prvi plakat, ki ga učenec naredi v življenju. Ampak, o tem lahko izrazim mnenje, ne morem pa vplivati na učiteljico. Še mnogo podobnih situacij bo imel tvoj sin v življenju, nanje se lahko pripravi le skozi izkušnje na podobnih.

Kakorkoli, na tvojem mestu bi se jaz s sinom pogovorila o tem, kako si je zamislil plakat, kaj želi z njim povedati, pokazati in kaj ob njem povedati. Potem pa bi mu dala kvečejmu še kak nasvet ali namig, a le, če bi zanj prosil, vsiljevala mu jih ne bi, ne enih, ne drugih. Kako se bo sicer naučil samostojnosti in odgovornosti, kako bo spoznal veselje ob dobro opravljenem delu in kako, katera so področja, ki jih mora še izboljšati, kaj je naredil slabo ali narobe? To so cilji, h katerim bi bilo pri takem delu smisleno stremeti.

Koliko nespametnih nalog in dela dobijo učenci in dijaki pa ne bi sodila, je pa jasno, da jih ne dobijo le v šoli. Žal jih dobijo tudi tam in meni je kar jasno, od koga.

Ni pa po dolgem in počez udrihati po učiteljicah (obeh spolov, kolikor je učiteljev, sploh v OŠ, še), ker o onih, ki zaradi takih zahtev niso nikoli na tapeti, ker pač takih zahtev ne postavljajo, ni nič slišati. In te so, seveda, v krepki večini. Še. Upam, da še. In še bolj upam, da bodo še dolgo. Upanje umre zadnje, a ne?

4. maj 2015 15:56

181604,

zdi se mi, da se predvsem ti obremenjuješ s plakati, tvoj prestolonaslednik se je pa tako ali tako že navadil, da mora samo počakati, pa boš že ti naredila vse, ker "on pač ne more". Otroci so se z dinozavri vedno dobro razumeli, ker so ena taka luštna in predvsem zelo fascinantna tema, tako da je treba mladeniča ali mladenko samo usmeriti v to, kje naj išče informacije, potem pa ga/jo pustiti pri miru (pa nikarte omenjati plezalcev). Kaj bo potem z vsebino, prepusti otroku. Kaj komu leži, je seveda druga zgodba - enim ne ležijo dinozavri, enim angleščina, enim košarka - ampak v vsaki šoli moraš pač tudi skozi nekaj stvari, ki ti najbolj ne ležijo; da ne govorimo o tem, kaj je potem, ko si moraš začeti služiti preživetje. Da se čimprej naučiš samostojno grafično in z besedo predstavljati svoje zamisli in jasno zastopati svoja stališča (pa četudi ti stvar ne leži), je dandanes nuja in je kar prav, da imajo otroci tega v šoli čim več in čim prej. Tudi za oceno. Saj vendar vedno jamramo, da šola otrok ne nauči nič uporabnega za življenje - to je pa točno to: praktično učenje za lastno boljšo in lažjo bodočnost.

Kar se pa dinozavrov tiče - mogoče pa pri vsej stvari sploh ni bistveno, kako jih razdelimo, mogoče je bolj zanimiv en kup drugih stvari, do katerih se 10 letnik z malo pomoči lahko dokoplje. Recimo: ali so res vsi izumrli, ali se mogoče kje kak potomec še klati po svetu?  Če se - zakaj je lahko preživel, ostali pa ne? Zakaj jih je sploh pobralo? Kdo je imel od tega koristi? Kako sploh vemo, kakšni so bili? Kakšen je bil svet takrat, ko so živeli? In v tem stilu naprej. Po mojem več kot zanimivo za četrti razred. Upajmo samo, da ni rok za predstavitev jutri.

4. maj 2015 18:36

Po mojih poizvedovanjih delajo plakate starši vsaj na štirih OŠ (tistih, kamor hodijo ali so hodili otroci bližnjih prijateljic), Lj in okolica, torej na vseh šolah, za katere sem se zanimala. Ob tem, da ima vsaka prijateljica še nekaj zgodb iz prve roke, vse enake. Pod delajo se razume iskanje (pa četudi skupaj z otrokom) koncepta, pogovor z otrokom, kaj in kako bi želel predstaviti, usmerjanje otroka, kje naj išče vire, kako naj temo predstavi, konkreten osnutek vizualne podobe na tej podlagi naredi potrpežljiv starš v 50% deležu, nestrpen pa v 100%. Tiskanje barvnih sličic je delo staršev, velikokrat enega za četrt razreda. Lektoriranje je delo staršev. Ker je meni škoda,da bi šla  3-4 minutna predstavitev v prazno, naredim tako, da je sošolcem prijazna, atraktivna in vsaj z zanimanjem poslušajo.

Skratka, otrok prepiše na A1 format lektorirano besedilo, ki ga v konceptualni in vsebinski red spravi starš iz zmešnjave otrokovih idej. Samostojnega dela, kar naj bi bil cilj naloge, je tu bore malo.

Starši smo zelo premeteni in znamo prilagoditi podobo plakata stopnji otroka, nekaj namernih površnosti, preprosti stavki...., če upoštevamo še različno nadarjenost otrok za različna področja, učiteljica praktično ne more vedeti, v kolikšni meri je izdelek delo otroka.

Starejšemu sem delala vse živo iz plakatnega nabora, kar ga je frustriralo iz za kar sem presodila, da bo kaos od izdelka.  V sedmem razredu se mi je zahvalil za sodelovanje in v osmem delal pri fiziki in biologiji take power pointe, da me je bilo sram v službi svoje predstavljat. Za šolo ne delam nič več, je popolnoma samostojen, včasih vskočim pri jezikih, pred testi.  

5. maj 2015 14:34

Ah, kje pa, limnol, ne obremenjujem se s plakati jaz kot jaz. Če mene vprašaš, sem pripravljena popolnoma nesodelovat pri nalogi, pa četudi bi dobil enico. Svet se zaradi tega ne bo porušil in po padcih se je treba pobrati, tako učimo. Ampak naš fant, pa četudi mu dam te napotke, ki si jih predstavila, vse zajame preobširno in si ne zna snovi zožiti na par povedi, ker je cilj 3-minutnega govora. In potem pač moraš biti zraven in popravljati do onemoglosti ( s tem, da je že sam izgubil ure in ure dragocenega časa), ko si je snov prepisoval in prepisoval. Se pravi, da je tukaj potreben starš in naloga ni njegova. Jaz pa nočem, da dobi ' moje' ocene, ampak svoje.

Okrog tistih plazilcev; tisto se kar nametala, kot bi napisala, a so iz plastike??!!

5. maj 2015 17:09

Aj, 181604,

imamo enega takega kot tvoj sin tudi v našem rodu.... štiri ure jamranja in mentalnh priprav za nalogo, ki se jo potem naredi v 20 minutah.... zraven pa babica, ki "ne more" pustiti mulca, da bi šel enkrat v šolo brez naloge in na lastni koži pokasiral posledice svojega pristopa. Pa je ravno tako zrastel, samo babica je malo bolj zgubana, kot bi bila sicer

5. maj 2015 20:48

Ha, ha, limnol, zveni tako domače....

5. maj 2015 22:42

Tudi naši delajo plakate-od 2.razreda dalje, za navajanje, od 4. pa za oceno.

Učiteljica v 2.razredu da okvirna navodila, kaj naj plakat zajema oz.kako naj bo sestavljen.

Naslov v sredini in potem si napišejo tiste glavne veje, pri opisu živali npr.

-opis

-prehranjevanje

-življenjski prostor

-posebnosti

-gibanje...

V 4.razredu teh navodil ni več. Delajo pa tudi že power-pointe.

Jaz izdatno pomagam na nasledni način:

-najprej se z otrokom o temi pogovorim, da vidim, v katero smer razmišlja.

-vprašam, kje bi po njegovem mnenju lahko dobil podatke

-izbor omejimo na 5 virov

-iz knjig kopiramo stran, ki vsebuje tiste podatke, ki se mu zdijo uporabni, kar pomeni, da jo mora vsaj preleteti (malo probam usmerjati, v glavnem prepustim izbiro)

-iz internetnih strani natisnemo tiste, ki vsebujejo uporabne podatke, pomagam s ključnimi besedami, sedim zravenm da vidim, kaj najde, ampak išče pa sam. Sem bolj za oporo, da se ne izgubi v poplavi več sto tisoč strani...

-na internetu poišče primerne slike- spet pomagam s ključnimi besedami, tudi v tujih jezikih, izbere pa sam, se je naučil shraniti in natisniti.

-Potem tekste, ki jih ima zdaj na kupu, v glavnem glasno bere in si poskuša z markerjem označiti pomembne stvari. Četrtošolec načeloma barva še vse povprek, zato se na 2-3 stavke ustavi in ga vprašam, če se mu zdi tu kaj bistvenega, kakšno stvar pojasnim in gre vedno boljše.

-Pobarvane ključne besede, definicije in podobno si prepiše na list z velikimi tiskanimi črkami. Napiše tudi naslov.

-tekst razreže na manjše listke, smiselno po delih, izreže tudi slike, ki jih je izbral.

-na mizo damo veliko polo papirja za plakat in na njej zlaga listke in slike, dokler ni zadovoljen. Pogosto se izkaže, da je preveč teksta in premalo slik in potem se odloči, kaj bo spremenil, da bo smiselno in privlačno na pogled. 

Ko je zadovoljen, si s svinčnikom rahlo označi, kaj kam spada in se loti dokončne izdelave plakata.

Ocena je bila še vedno 5.

Ta način vzame veliko časa in zahteva kar nekaj potrpljenja, ker bi šlo 10xhitreje, če bi samo govorila, kaj naj kam napiše ali celo vse naredila. Ampak učinek je pa fantastičen. Izdelek je popolnoma njegov, saj naredi vse sam. Ker mora iti vsaj 4x skozi ves tekst, snov že avtomatsko obvlada in ni potrebno dodatno učenje. Hkrati se uči, kako se te stvari lotiti in ker vaja dela mojstra, je vedno lažje...

Zaradi zlaganja listkov ima že pred izdelavo vpogled v končni izdelek in lahko do onemoglosti popravlja brez večjega truda. Nikoli ne težim glede pisave, ko si pripravlja osnutke, se ne vtikujem v izbiro barv za črke na končnem izdelku, pri iskanju informacij pa kvečjemu pomagam izbrskati kakšno zanimivost. Časovno vzame to skoraj cel vikend. Fant je sicer zelo bister in tudi izjemno hitro bere, je pa sanjač in pri delu hudooo počasen. Pa kljub temu gre skozi v enem vikendu...

Aja, padlo mi je v oči, da naj bi govoril 3 minute. Pri nas je 2-3 minute v 2.razredu. V četrtem je 5-10. Meni se zdi to ogromno, ampak sam pravi, da mu ni preveč.

5. maj 2015 22:44

V knjižnici najdeš kar nekaj knjižic o dinozavrih za otroke, kjer so delitve glede na prehranjevalne navade in podobno poenostavljene in jih otrok zlahka razume. Jaz svojega v četrtem razredu ne bi pošiljala med strokovne knjige, ampak med otroške. 

Kar se plakatov tiče: pri nas so 'starševski' zavrnjeni in jih mora otrok narediti sam. Služijo otroku kot opora pri nastopu. Ocena je potem odvisna od nastopa samega (tekočnost, vsebina, razumevanje vsebine...).

5. maj 2015 22:53

Pa še to: če ni izrecnih navodil, potem praviloma ne težijo okoli tega, kako naj bi nekaj delil. Dinozavri se lahko konec koncev v osnovi razdelijo kar po velikosti, ali pa po načinu prehrane... Ali pa je to podtočka in so glavne veje skupne značilnosti...

Seveda moraš otroku še malo pomagat, da se organizira, ampak četrtošolci zmorejo že zelo veliko. Ponavadi rabijo samo iztočnico, potem se pa kar odpre...

Če se bo zdaj naučil narediti dober plakat, tudi kasneje ne bo imel težav z miselnimi vzorci in obvladovanjem večje količine snovi.

Pri nas učiteljica od vseh stvari najbolj poudarja krčenje teksta na minimum, govorni nastop ob plakatu pa mora biti bolj bogat, zanimiv, tekoč, dokaj sproščen, pravilna slovenščina, očesni stik s poslušalci...