Samo to je prava Carbonara...

Ajajaj, auachiuaua,

jaz sem sicer precej naivna in ljudem v principu verjamem - ampak da ti po okusu ločiš, ali se je sol raztopila v hladni ali vroči vodi - pa saj tega tudi tvoj 4,5 letni sin ne verjame, če je le trohico toliko pameten, kot ti misliš. Pa tole z edino pravo orehovo potico, daj no. Od občudovanja ob takih izjavah bralstvo najbrž bolj malo pada v nezavest, kvečjemu od smeha.

Sicer je bila za moj okus daleč najbolj okusna carbonara tista, ki so jo postavili predme v neki italijanski restavraciji v Mulhouseu, kjer je rumenjak lepo sedel na sredini krožnika v jajčni polovički in si si ga sam zamešal v špagete. Najslabša pa tista, ki smo jo dobili enkrat pred leti v eni nobel restavraciji na Bledu, kjer so se med špageti drenjala ocvrta jajca s prekajeno slanino. Vse ostale, vključno z domačimi, so bile pa nekje vmes.

Aja, pa tole s sliko..... če si jo že sunil, vsaj prej poglej, kaj je na njej. A to je pa "original" panceta ali kaj? Ali celo guanciale? Ts ts ts.....

Jah limnol, tale pomokana miška me je pač ujela na tako pomembne izvedbene detajle, da sem moral priznati svoje zablode. :) Ali vržeš zos na makarone ali makarone v zos, to pač niso heci.... Enako je s soljo. :)

Fotka pa je zdaj moja, sem moral umakniti sposojeno. Pač sem zložil ostanke od zadnje karbonare. "Original" prekajena slanina in parmiđano ređano, olivc s hvara, jajčki od sosede,...

Prvotna je bila sposojena od tule http://www.thekitchn.com/how-to-make-pasta-carbonara-1 in priznam, da je moja le zelo slab približek. Ampak glavno, da je vse gor.

Glede potice seveda provociram nazaj, je pa res, da je moja pokojna babica delala tako, da so jo oblegali in prosili z vseh strani, če jim naredi za božič in veliko noč. Ga ni bilo človeka, ki se ne bi do tal klanjal njeni potici, ki se je tudi po enemu tednu še vedno topila v ustih. Nikoli nisem bil fen potice, njeno sem pa oboževal. Ampak njene čarovnije pa res ne izdajam kar tako, sploh pa ne javno.

Hmmm...Ali ne prica olivc s Hvara Tudi malce proti avtenticnosti tvojega nacina priprave? ;-) sicer pa se strinjam ,da se imena Jedi vse preveckrat zlorablja za razne domace pacarije,ki jih ljudje dela(m)jo doma in tudi mene to razjezi

Jaz sem tudi zelo nestrpna, kadar naletim na recepte tipo 'edina taprava, najboljša, originalna...jed'.

Na karbonaro (hvala mamamia za zaupanje) se ne zastopim, je (če ni prav nujno) ne jem in je ne pripravljam, ampak rada verjamem, da je tako ali drugače pripravljena sijajna.

Jaz je ne jem (in ne pripravljam niti na 'moj način'), ker mora biti slanina, katerakoli mi že pride pod nož, pocvrta res po oglarsko, se pravi zapečena čez vsako razumno mero, jajčni rumenjaki mi pa tudi ne teknejo, če niso ravno prav ogreti in točno toliko zakrknjeni kot mi je všeč in ker je pot do take perfekcije dolga in zavita, pač svojo pašto drugače zabelim.

Me pa blog avsmejespetenačivavašavsenla prav nič ne moti, nasprotno, dobrodošel se mi zdi. Rajši berem kaj takega, kot histerično vihanje nosu zafrustriranih vunderkindic. Konec koncev po dolgem času ena debata, ki se ne vrti okrog mase tičino in pudinga. Upam, da bomo toliko strpne, da se bo razvila v kaj koristnega.

Kar mene osebno moti, je edino to, da za hribovsko italjansko jed išče reference na amerikanskem sajtu, pa po pravici povedano, mi vsajanje ob izbiri imen drugih članic tudi ne dopade in me zmoti ob kuharski debati.

Tako, da po pravici povedano, nisem čisto pri omenjeni pašti, za katero se, čeprav je ne pripravljam, strinjam, da je prav, da jo vsak, ki jo pripravlja nekanonsko, označi kot tako (pa po možnosti ne kot najboljšo,sanjsko itd, ampak pač kot pašto na Franceljnov, Metkin ali domžalski način, navdihnjeno pač po tem ali onem postopku - če gre za italijansko jed, pa mogoče, če je kuha že vkopljena na barikadah kulinaričnega purizma, res vsaj po enem taljanskem in ne ameriškem receptu.

LOL@"Rajši berem kaj takega, kot histerično vihanje nosu zafrustriranih vunderkindic. Konec koncev po dolgem času ena debata, ki se ne vrti okrog mase tičino in pudinga."

Dikcija bloga je naravnana prav nanje, samo ne jim povedat. ;))

Jaz sem "originalni italijanski" recept naprej preveril pri prijatelju, ki ima korenine oz. žlahto v Italiji in, če mi on reče, da se original carbonara dela tako in nič drugače, potem mu 100% verjamem. Je pa omenil, da nekateri "pogulfajo" z mini pražene čebulice. Nikakor pa ne s smetanami, siri itd. (To menda dodajajo le fejkoriđinal oštarije za sestradane nemške turiste. Toda tem, vemo, zlahka prodaš tudi skurjeno salpo z gradele za zobatca, pa ploskajo...)

Ja, ker sem z italijanščino zelo omejen, sem reference iskal v angleščini (v slovenščini jih pač ni bilo), gre pa le za to, da so original recepturo prevedli, ne pa naredili svoje "ameriške", oz. britanske.

Vsajanje ob izbiri imen pa...ja... you know me... tak sem. :) Nuja ni, treba pa je :)

@trimix -po dolgem iskanju sem našel "svojega" olivca. To je ta. 1000% domač, nešpricane ročno obrane olive, hladno stiskane na starinski način, olje pa noro. Je dobavljivo v manjših količinah...

http://www.ekomagazin.si/Samostojne-vsebine/osebno/Bor

Zelo sem vesela, da si objavil pravi recept za carbonaro, lotila se ga bom že danes. Malo me edino skrbi, če mi bo uspelo...

Težka bo, ampak ne dvomit vase. Če pa že spodleti, se ne sekiraj preveč - si le samo začetnica.

Jaz pa na tole gledam takole. Kar počnem doma v imenu carbonare, tiramisuja itd. je moja stvar. Ker hvala bogu lahko vsaj jem še, kar je po mojem okusu. Če pa objavljam recepte in jih objavljam kot originalne, potem se pa zadeva spremeni. In tu dam prav vsem, ki se "picajzlajo", da je original tak in tak in ne tak. Čeprav se res sprašujem, kaj je originalna carbonara. Takrat še niso imeli možnosti, da bi recepte zaščitili. In tako jaz delam carbonaro po svoje in je taka kot je najboljša. Tudi brez smetane in čebule. Tudi tiramisu delava poleti s svakinjo z jagodami, nam je všeč, pa dobro veva, da ni originalen. Mu pa rečemo kar tiramisu, ker je približek tej sladici. Mi pa na misel ne pade, da bi ga objavila kjerkoli kot tiramisu.

Tudi pica danes in nekoč si nista niti sestrični. Kot vem so jo delali iz testa in iz tistega, kar so imeli pri roki. Časi so se spremenili, hrane je v izobilju in delajo se variacije na isto temo. Kar z originalno pico nima dosti skupnega, razen testo kot osnova in obloga.

Kar se pa nickov tiče, vsak si je izbral svojega po svojem okusu. Ne vem, zakaj bi bilo dejstvo, da živi v ZDA preseravanje. Ljudje živimo povsod. Kaj je narobe s čeveljčkom in ZDA? Tudi tukaj nosimo čeveljčke, balerinke, copate, štikle.

Tako je, eno je doma govoriti, drugo pa objavljati. Čeprav mi tudi doma rečemo momomisu namesto tiramisu, ker žena daje kakav namesto kave, ki je moja malenkost ne mara...

Glede nickov pa tokrat še zadnjič z moje strani, ker je res marginalnega pomena: ni preseravnaje dejstvo, da živi kjer pač živi (in tega nikjer nikoli nisem rekel/napisal), preseravanje (za moje pojme) je v dejstvu, da to skozi nick sporoča vesoljni spletno-kulinarični javnosti, da bomo ja vsi vedeli. Očitno misli, da je to neka dodana vrednost, zakaj bi sicer nekdo v nick dodajal informacio o lastni geolokaciji? Oz. če obrnem logiko, če bi pač okoliščine nanesle, da bi živela v Romuniji, močno dvomim, da bi si Romunijo dodala v nick: Vanja_v_Romuniji.. Vijolični copatek je meni pač neokusen, čeveljci v podpisu pa malo avšasti.

Je pa dotična sicer objavila recept za "carbonaro po švicarsko", ki vsebuje smetano in muskatnuss (http://www.youtube.com/watch?v=dZelUWcMDf8 !!!). Sicer ne vem zakaj je to ravno po švicarsko, ampak nima veze. Pohvalno je to, da je že iz naslova jasno, da gre za neko izpeljanko.

Bo pojasnila sama, zakaj po švicarsko. Prosim te, ne bodi tako dlakocepski. Ženske, veliko nas, imamo rade lepe šolnčke, moški veliko vas, lepe machine, vsi skupaj pa radi dobro jemo. Naj nas to povezuje, ne pa nicki, pa slikce, pa take obrobne zadeve.

Vidite, kako človek napreduje. Pred petimi leti je provociral z mačjim carpacciom, danes se že predstavlja kot arbiter elegantiae de rebus coquinariis et agnominis.

Ampak vsaj pomanjkanja samokritike mu ne moremo očitati:

[citat]

To je res, toda, jaz sem duhovno nerazvita srborita tečnoba, ki ji gre vse na živce, najbolj pa sama sebi.

[/citat]

Ne bi se mogla bolj strinjat. Keep it that way. Sam sebi si najboljša kazen.

@naor - ok. :)

@proxima - karpačo je legendaren, kar dokazuje dejstvo, da nikakor ne gre v pozabo. Da sem sebi najboljša kazen absolutno drži (kot tudi sicer za vsakega človeka), to sintagmo tudi sam velikokrat uporabljam. To naj bo v tolažbo vsem, ki me ne marajo/-te.

auachiuaua, naj popravim tvoj zadnji stavek:

Karpačo je pa za večno v analu... pardon, analih zgodovine

666 - bravo zaradi anala (analov)! Sicer pa goreče podpiram iskanje avtentičnih receptov in njih objavo. Zame so slovenski avtentični recepti babičini, pa morda to ni čisto res... Ampak točno pri carbonari po gostilnah dobiš svašta... Doma res lahko delamo, kar hočemo, v lokalih pa pričakujem vsaj čimboljši približek.

No, pravkar sem pojedla avačivavino carbonaro. Uporabila sem en domač špeh, res dobro prekajen, in jed je bila res perfektna. Le zakaj sem vedno tiščala smetano zraven?

auachiuaua, ista figa ali poliješ zmes po testeninah ali dodaš testenine v zmes, saj ne pražiš česna, ne čebule, niti zelenjave. Ampak, seveda, ti imaš pravi recept in svoj prav. Ker pametnejši odneha in mi greš že tako na jetra, se umikam iz tvojega "spacastega" bloga.

Vedno mi je bil zanimiv ta sindrom specifične sorte neodločnih ljudi, ki se kar naprej poslavljajo, pa nikoli zares ne odidejo.

Pocarela se je jezno poslovila že 2 dni nazaj, v resnici pa je še naprej zavzeto klikala in spremljala zapise.

Danes je dodala še en histeričen in žaljiv komentar, ki je že izbrisan, v gornjem pa se ponovno (!) poslavlja. Vendar vem, da spet ni držala besede, ker ravno zdajle bere te vrstice...

Pozdravljeni,

težka je tale glede carbonare, ti znajo Italijani kot original recept povedati tudi drugače, kot je zgoraj napisano :) Npr. česen se velikokrat uporablja, je pa res, da dodajo cel strok, ki ga poberejo iz ponve, preden dodajo testenine - toliko, da pusti malo okusa.

Se pa vsekakor strinjam glede poimenovanj in variacij na temo, včasih me čudi, kaj vse ljudje "vtaknejo" skupaj v lonec :)

Lep pozdrav

Misliš, da cel strok malo povaljajo v vroči maščobi, kjer se praži slanina? Zanimiva finesa, bom poskusil.

Pa pazi, da potem še sliko zamenjaš in nabor sestavin, da ne bo nedoslednosti pri edini pravi karbonari, pa še podnapis bo odvečen.