Burito palačinke z lososom
Sobotno pleskanje
Moški in pleskanje
blog: ostalo / šport, avtor: Moycaa
Moški in pleskanje - gledano z ženskega stališča
Mi zna kdo z antropološkega vidika razložiti fenomen moškega in pleskanja?! V soboto popoldan se namenimo prepleskati vežo + stopnišče. Ni veliko, ampa, da slišite in vidite to parlamentiranje. Nikomur nisem nič storila, vsaj mislim, da ne, da moram poslušati umovanje, zakaj je dobro nevemkakšen trak oviti x okrog nevemčesa. Pa to so priprave kot bi prefarbali najmanj Belo hišo. Pa saj ne sestavlja umetnega satelita. No ja, obnaša se že tako. Ko je vse kolikor toliko zaščiteno, privleče iz kleti vedro barve in zraven tri dipije: oranžnega, rumenega in oker. In umuje, da bi zmešal rumenega in oranžnega. Kaj boš mešal, če že en mesec sitnarim, da hočem imeti oranžne stene?! In to oranžne tipa pomaranče. In začne s farmacevtsko natančnostjo vlivat oranžen dipi v barvo. Oh, pa daj no, zmeči že tole noter, in zmešaj, da začnemo. Ko je barva zmešana, pravi, da sem mora še malo uležati (?) in gre na čik. Potem pa privleče iz kleti vse mogoče čopiče, od tistega za kote, malo manjšega, takšnega za robove, do takšnega za večje površine in "mačka". Pa to je huje kot če sebi spravim delat umetelno frizuro - potrebujem samo fen, večjo in manjšo okroglo krtačo on peno za lase. Ko so vse sestavine pripravljene, odredi delo: "ti boš barvala ob robu in kote!" To pomeni, klečanje na tleh do odrgnjenih kolen in stopanje in sestopanje s stola za to, da 2x potegnem s čopičem. In zakaj vedno, vedno dobim za začetek najmanjši čopič? Še dobro, da ne prinese tistega, ki smo ga uporabljali pri likovnem pouku za risanje brčic in tankih vejic. Seveda mi gleda pod prste in komentira in ko moja potrpežljivost dosega vrelišče ter ko mojega nerganja ni več za poslušati , mi prinese večji čopič. Ok, stvari gredo na bolje, vsaj pod prste mi ne gleda več. In da se razumemo, "mačka" ne smem niti pogledati, kaj šele pomisliti na to, da bi sama pleskala. Po vseh teh letih barvanja in pleskanja še vedno nisem kvalificirana za barvanje z "mačkom"! For God's sake, saj je samo "penzel in farba", ne pa odkrivanje hladne fuzije. Še najbolj hecno pri vsem tem pa je, ko prebarva eno zaplatico stene, stopi korak nazaj in si "strokovno" ogleduje in ocenjuje svoje delo. In pokomentira:" ja,ja je še barva mokra, pa se ne vidi kje dobro prekriva in kje ne!" Pa mi vzame najmanjši čopič in začne s kirurško natančnostjo delati pikice po steni. Jebelacesta - pa saj je samo "malanje", ne pa cepljenje atoma. Pa daj, zmigaj se že, gotovi ali ne jaz grem ob 20.00 gledat Gostilno. In ko že pomislim na to, da bi zabrisala čopič v vedro z barvo, pa naj ga sam išče in šla brat knjigo (trenutno berem eno zelo dobro) mi reče: "bova skupaj hitreje končala!" In kaj mi preostane drugega, kot da na debelo pogoltnem in malam (z malce večjim čopičem) naprej.
In verjemite mi, da bom tole, da sem pomagala zelo dobro vnovčila, ko bom šla kupit (že ogledane) škornje! ;)
P.s. Da pa ne bi o tem, da stene niso pomarančasto oranžne barve, ampak barve pomaranče, ki je je "orenk" strah!!!
Blogi istega avtorja
Mnenja o blogu
Moycaa, ti imaš neverjetno srečo, no!
Pri nas je to videti takole: v nedeljo popoldan, po kosilu, ko ravno pijemo kavo, reče moj predragi: No, dost je bilo heca in lenarjenja, zdajle bom prebelil kuhinjo.
Jaz (previdno): Ja, kje pa imaš material za zaščito tal in pohištva, pa okenskih okvirjev?
On pa: Pa saj ne rabim nič, tole sploh nič ne kaplja in ne curlja, če pa bo kaj kapnilo, bomo pa že pobrisali.
Po nekaj urah je kuhinja sicer lepo prebeljena, on pred televizijo, jaz pa visim skozi okno s cunjo v rokah, ker če že brišem notranji okvir in pomijem šipo, bom ša še zunanjega, ne?
Pa še vse omarice, pa tla, pa zaključne letve na tleh itd.
Ampak glede barv sem pa glavna v hiši, haha.
Čista klasika. In potem pridejo obiski in rečejo, joj kako si lepo pobelil, priden. Ti Rosie imaš pa res pridnega moža, blagor ti, jaz moram pa pleskarja drago plačati, pa še pospraviti za njim.
Jaz imam doma enega hudo spretnega mojstra. Te dni, ko sem delala kečap, in sem vrtela pasirko (natančen opis delanja kečapa plus fotke sledijo, blog pišem ...), je prišel gor z vrtalnim strojem in svedri, namestil pravšnjega namesto ročice za ročno vrtenje pasirke in vključil. Resda se super vrti, nič ne rabiš na roko, ampak je šlo tako hitro, da je vse špricalo naokoli ... Smo bili kot da bi za ošpicamo zboleli, seveda smo ročno končali.
Moycaa, tvoj je že okej.
Lahko samo napišem: vem kako je!
Tipična domislica: narediti stvar kunštno, samo da mi ne bo treba pripravljat in pospravljat. Kar je v bistvu najtežji del barvanja
Tako je pri nas že dolgo enakopravna delitev dela, on pripravi in pospravi, moja malenkost pa ta velik valjar in gremo
Včasih je tudi obratno, poudarek na včasih.
mamamia, haha, tvoj pa je iznajdljiv, da je kaj, moj pa še bolj!
Je bil sam doma, lačen, pa si je sklenil pogreti zamrznjen sataraš. Je po loncu šaril z vvključenim vrtalnim svedrom, "da bi se ta reč hitreje stopila, ker je bil res zeelo lačen." Saj je mislil samo luknjice navrtat, no.
Ko sem prišla domov, je bilo že pobeljeno, skozi belež so pa tolkli madeži od paradajza.
No, tapete sva s svakinjo sami lepili, in ugotovili, zakaj je veliko mojstrov nagnjenih k alkoholu - tega itak ne moreš trezen počet ...
rosie, ja, o iznajdljivostih bi lahko kako humoresko pisale ...
Mamamia, ajoj, sem morala pogledat, če sem kje napisala, da sva ga med lepljenjem tapet cukala. Midva ga namreč ne. Aja, priporočam knjigo Trije možje v čolnu, da o psu ne govorim.
Pri nas pleskam jaz, moj pa leta okoli po dodatno barvo, boljšega mačka, posodo za odcejat, ker je prejšnja umazana od druge barve, dodatne ponjave...Sem ugotovila, da je to še najboljše, ker če beli on je to podobno tisti zgodbici, ki je krožila po mejlih o razliki, kako moški in ženska menjata olje na avtomobilu. Ali zgornji zgodbi na blogu..
Vanja, Trije možje v čolnu itd je itak nepogrešljiva knjiga ...
Pa tudi Polentarska polica ni slaba
Cukanje in mojstri, hehe...Vsi smo že kdaj med samim barvanjem nergali, da odtenek ni pravi in nam je mojster ali "mojster" odvrnil, češ, počakaj, da se posuši.
Je od sosedove sosede sosedina nona v zamejstvu najela dva lačna mojstra, znana po učinkovitem delu in sprejemljivi ceni (če le nista bila v maliganskem razpoloženju, pogostem vzroku njunih sestradanih denarnic), da ji prebelita vse prostore hiše.
Zmenili so se za celotno plačilo šele po opravljenem delu, nabavljala je, kar sta potrebovala, pazila na skušnjavca, s strokovnim pogledom ocenjevala njuno delo in bila zadovoljna.
Nona je plačala, dodala nekaj malega za dobro voljo in občudovala novo obleko sten. Pa ji sine ideja o črti pod stropom kuhinje, a kaj, ko je nujno morala v mesto. Mojstra ji za sveto obljubita, da ne bosta zapustila hiše, dokler ne končata. Polna denarnica in gostilna za vogalom....
Nona se vrne, pogleda gor: črta, kot postojnske serpentine. Mojstra pa en čez drugega, rdečelična in rdečeoka: "Quando si asciutta, diventa dritta!" (ko se posuši, bo ravna)
(upam, da sem italijansko prav napisala)
mišzmoke, sem se nasmejala do solz!
Bi se ga še nona morala nacukat, pa bi tudi ona videla ravno črto, hehe ...
Odkar nama je mojster ,(pleskar)zaračunal za eno sobo, toliko ,da bi lahko pobelili tri sobe,belim jaz.Na začetku je šlo bol počasi ,sedaj sem se pa že vpeljala,mi je prav užitek belit,seveda prej vse zaščitim ,da je potem manj dela pri čiščenju.
Sem zadnji čas pobelila sinu celo stanovanje ,potem pa sva z njegovo življensko sopotnico dodale še malo barve ,da je bol pestro(odštekano).
miškazmoke si me nasmejala tudi to se je ali se še dogaja.
Ko sem bila še majhna sem vsakič, ko smo pleskali doma pleskarja zamorila z mešanjem odtenkov. Ta ni dobra, ta je presvetla, ta se ne ujema s ploščicami....Pleskar me niti videti ni več hotel....In tako sem kasneje moje stanovanje v mansardi malala sama. Sobo po sobo, različni odtenki...Od svetlo rumene do nežne...Dela veliko, ampak zadovoljstvo neizmerno.
Zdaj smo že 6 let drugje in imamo težave z plesnijo ( gradbena napaka)..... Imamo kar belo, saj vsako leto popravljamo kote. Mož obvlada v nulo, ne kaplja, natančno naredi..
Ampak letos še nič. Konec septembra je bil na jadranju, naslednji vikend bolan, ta vikend utrujen, pa vreme je bilo včeraj prelepo. In sva imela včeraj debato kako in kdaj letos. Ali vse prepleskati ali samo popraviti. V kuhinji je potreben konkretni poseg z grelnim kablom, skratka ogromno dela. Jaz pleskala ne bom, ker so previsoki stropi ( imamo malo višje kot je standard)....čeprav imam občutek, da me hoče pripraviti do tega...Če gre on danes in v petek na rekreacijo, grem tudi jaz ven...po gobe, kamorkoli, samo da ne bom teh sten gledala....Kdaj pa bomo pleskali pa je vprašanje? Upam, da bomo. Plesen je treba sanirati, ker je škodljiva za zdravje.
Moycaa, do solz sem se nasmejala :))) Za naslednjič predlagam, da v stilu mamamie in njenega "krožka za šest" pošlješ predragega "umetnika" na fuzbal, domov povabiš prijateljico ali dve lotite kar same. S kozarčkom penine za pogum, tapravo "pomarančno" barvo kupiš že kar namešano v kakšnem "color centru", pa bo en-dva-tri z obilo dobre volje narejeno :)
PS. Resno, če želiš močne, "sočne" barve, kombinacija belega Jupola + Dipi ni prava izbira. Osnovna bela barva namreč vsebuje preveč krede za polnilo in ta "umori" tistih nekaj dl barvnega pigmenta - Dipija. Take mešanice bodo vedno pastelne, sladoledaste. Pa še nekaj je - če ti med pleskanjem slučajno zmanjka doma namešanega barvnega odtenka, je zelo težko uloviti točno takega za nadaljevanje. Če pa kupiš že "gotov" odtenek, ki si ga izbereš iz barvne lestvice, v trgovini z barvami, si lepo zapišeš šifro tvojega odtenka in jo v primeru, da moraš dokupiti še barve, lepo zrecitiraš prodajalcu v trgovini in hop! - popolnoma enaka barva bo namešana ;)
Branje vaših mnenj je pa res zanimivo :))) Pri naju pa kar moj dragi pleska, jaz sem po njegovem mnenju premajhna za tako delo :) Je pa zanimivo kako je prišlo do tega da sva morala letos (po komaj enem letu!) spet prebeliti celoten prostor kjer imava kuhinjo in dnevno... Dragi je imel samo za pogret meso od prejšnjega dneva in ker ve da sem ob pol štirih doma, ga veselo da na indukcijsko ploščo. Skozi okno zagleda prijatelja in gre poklepetat z njim... V tem času pridem domov, najina kuhinja (bolje rečeno kar celoten prostor) pa v dimu, ker se je meso dobesedno upepelilo... In tako je moral naslednji dan vse pobelit, ko sem prišla iz službe sem samo še pomila po tleh in obrisala omare (saj ne da bi bile umazane od beljenja, ampak od prahu :) ) in ker se pri nas beli ponavadi ko je slabo vreme, sedaj čakam dež, da prepleskamo še hodnik in stopnišče... :))) z barvami, pa hvala bogu jaz nimam težav, ker sva oba za belo barvo....
Sem se skoraj sesedla od smeha pri tej izjavi: No, tapete sva s svakinjo sami lepili, in ugotovili, zakaj je veliko mojstrov nagnjenih k alkoholu - tega itak ne moreš trezen počet ...
Meni pleskanje ne leži. Veliko dela, priprav, pa iskanje vsega orodja, itak da nikol ne vemo, kam smo ga spravili, pa samo beljenje, pa začita po tleh, pa okoli oken, pa čiščenje, fuj ne maram tega opravila ... Pa moti me, ker se zadeva dolgo suši, ker je takrat zatohel zrak v stanovanj,vse je vlažno.
Moj dragi je spreten ampak "počasen". No, tako se mi zdi. No, mogoče ni tolk počasen kot znam bit jaz sitna, da gre počasi, haha.
Pri nas se redko beli, pa še takrat bi najraj pobegnila in se vrnila po dobrem tednu, ko bi bilo vse opravljeno.
Mišzmoke tale s črto je tud odlična! Postojnske serpentine, hahaha
Moycaa odličen blog, z veseljem sem ga prebrala! Se mi zdi, da si "potegnila"v malarijo tudi ostale punce in da je vse skupaj zelo zabavno.
Forumi (vroče teme)
Kaj jutri za kosilo? | Trixi |
MOJ vrt | malaga |
malo za hec | anjica1998 |
Kaj danes za zajtrk | johana |
Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |
Video recepti
Bruschette s paradižnikom in kumarami