Grmiček rožmarina lahko v zimskem času krasi marsikatero okensko polico. Bolj znan pa je pravzaprav kot aromatičen dodatek različnim jedem – perutnini, jagnjetini, ribam in tudi sirovim, gobjim in paradižnikovim jedem.

Božična zvezda že dolga leta ohranja prvo mesto med lončnicami, s katerimi okrašujemo naše domove med božično-novoletnimi prazniki. Vsako leto nas gojitelji božičnih zvezd presenetijo z novimi barvnimi odtenki (od klasične rdeče do pastelno rumene) in dvobarvnimi kombinacijami. Nekateri gredo še dlje in ovršne liste božičnih zvezd obarvajo modro ali jim dodajo bleščice.

Vrtnica ima rada veliko sonca, saj se takrat res lahko pokaže v vsej svoji lepoti. Mesto, kjer bo rasla, naj bo zračno in varno pred mrzlimi zimskimi vetrovi. Vrtnica pa je lepa tudi v posodi, s čimer se gotovo strinjajo vsi, ki jim vrt nadomeščata balkon in terasa.

Pridelek, ki ga bomo uporabili svežega, običajno shranjujemo v kleteh in hladnih shrambah ali ga damo v zasipnico. Že pri pobiranju pa moramo upoštevati nekaj osnovnih pravil.

S poznopoletno in jesensko setvijo si želimo zagotoviti svežo zelenjavo tudi za mrzle zimske dni, ko nam vitaminov in mineralov najbolj primanjkuje. Navdušenje nad pridelkom pa nam lahko pokvarijo nepričakovane vremenske razmere, zato je bolje, da se nanje pripravimo dovolj zgodaj in posevkom že jeseni priskrbimo toplo zimsko pokrivalo.

V tem času najdemo po vrtnih centrih še posebej bogato izbiro mačeh in res so te hvaležne cvetlice čudovite, kjerkoli že bodo rasle.

Kreša je bila včasih poznana kot zdravilo proti skorbutu, pa tudi kot sredstvo za izboljšanje apetita in pripomoček za zaščito pred insekti. Danes lističe vrtne kreše večinoma dodajamo različnim jedem za izboljšanje okusa.

Bogati z vitamini in z malo kalorijami so kalčki pogosta sestavina zdrave prahrane. So tudi odlična zimska zelenjava in vir vitaminov v mrzlih mesecih. Primerni so kot dodatek različnim solatam in sendvičem, jajčnim jedem, picam ali ocvrtemu mesu.

Jesen že odločno trka na vrata. Prišle bodo nizke temperature, ko bo treba cvetje skriti v prezimovališče ali pa ga bo uničil mraz.

Feferoni so zanimivi tako zaradi svojega videza kot zaradi okusa in občasno lahko prijetno popestrijo naš jedilnik. Tudi če nimamo vrta, si jih lahko vzgojimo – v lončku, koritu ali večji posodi, ki jih postavimo na balkon ali teraso.

Čebula je znana že tisočletja, saj spada med najstarejše vrtnine na svetu. Bogata je z eteričnimi olji, ki dajo značilen oster okus, velika vsebnost sladkorja pa ji daje hranilno vrednost. Poleg obilice vitaminov (karotin, B1, B2, C) vsebuje tudi minerale, predvsem kalij, kalcij in železo.

V naravnem okolju raste več kot 1.600 vrst bromelij. Najdemo jih v tropskih in subtropskih območjih Srednje in Južne Amerike. Bromelije so prilagodljive in rastejo v zelo različnih pogojih – tako visoko v andskih gorah kot v toplih dolinah in tropskih deževnih gozdovih ob vznožju gora. Pri nas jih bomo našli v vrtnih centrih, z njihovim nakupom pa bomo v svoje domove vnesli prečudovit košček narave.