Žajbelj

Preden je današnji svet poznal hladilnike in zamrzovalne skrinje, so žajbelj uporabljali za konzerviranje mesa.

Reši vas lahko številnih nadlog

Zdravilci pravijo, da je odličen za težave s prebavo, vneto grlo, prehlad in vnete sinuse. Ženske v menopavzi pa so mu hvaležne, saj olajša številne dolge potne noči.

Ženske v menopavzi so mu hvaležne, saj olajša številne dolge potne noči.

Učinkovite sestavine so predvsem eterično olje (tujon, cineol, kafra), čreslovine (ustničaste čreslovine) in flavonoidi. Eterično olje deluje protimikrobno, ursolna kislina zavira razvoj vnetij, čreslovine pa krčijo rane. Grenčične snovi spodbujajo tek in delovanje prebavil, medtem ko čreslovine zavirajo izločanje znoja. Nekoliko previdneje je treba ravnati z rastlino zaradi tujona, živčnega strupa, ki se preveč nakopiči predvsem v alkoholnih izvlečkih. Vendar pa se šele pri dolgotrajni uporabi ali prekomernih odmerkih (15 gramov) lahko pojavijo omotica, vročina, pospešeno bitje srca, tudi epileptični krči. Tudi zato žajblja nikoli ne uživamo neprekinjeno več kot štiri tedne.

Žajbelj je najbolj znano domače zdravilo proti vnetju dlesni ali žrela ter razjede v ustih.

Žajbelj je najbolj znano domače zdravilo proti vnetju dlesni ali žrela ter razjede v ustih. Listi žajblja vsebujejo eterično olje, čreslovine in druge učinkovine, ki delujejo proti vnetjem, bakterijam in glivicam. Pripravek iz žajblja, če ga grgramo, je idealno sredstvo proti vsem vrstam vnetja žrela. Uporabljamo ga lahko tudi za spiranje ust pri težavah, povezanih z razjedami v ustih ali vnetju dlesni, za umivanje dlani, podplatov in drugih delov telesa, kjer se močno znojimo. Zunanje ga uporabljamo tudi kot razkužilo, saj zaustavlja krvavenje in zdravi rane.

Lajša prebavne motnje.

Uporabljamo ga pri prebavnih motnjah, predvsem pri vetrovih, vnetju črevesne ali želodčne sluznice in pri driskah. Žajbelj znižuje raven sladkorja v krvi, sproži lahko zaostalo menstruacijo, pomaga pa tudi pri zdravljenju težav v menopavzi. Priporočljivo je, da kot preventivo zoper prehladna obolenja dihal in za krepitev ustne sluznice večkrat na teden prežvečimo svež ali suh žajbljev list.

Posadite ga na vrtu

Žajbelj, ki sicer sodi v družino ustnatic, raste kot polgrm, in sicer do 80 centimetrov visoko. Za rast žajblja so idealna suha, kamnita tla v Istri, zato ne čudi, da je najbolj razširjen ob jadranski obali in na otokih, drugod pa ga v glavnem gojijo v vrtovih; včasih tudi podivja. Rastlino nabirajte tako, da režete poganjke blizu zemlje, jih nato povežete v snope in obrnjene sušite. Ko listi postanejo prhki, jih odlomite s pecljev in shranite v nepredušnih posodah ter v hladnem, suhem in v temnem prostoru. Plastične posode niso primerne, ker žajbelj vsebuje eterična olja.

Najboljši žajbelj na svetu je dalmatinski žajbelj.

Če vrtnarite in žajblja še nimate na svojem vrtu, je najbolje, da v vrtnariji kupite že razvito rastlino in jo posadite v vrsto od 60 do 90 centimetrov narazen. Če boste zemljo pokrili z zastirko iz ovsene slame, bodo ustvarjene še boljše razmere za žajbljevo rast. Ko rastlina zraste, potrebuje le malo pozornosti; nevarna ji je le zmrzal.

Preganja tudi molje

Šopke žajblja ali blazinice, odišavljene z eteričnim oljem, damo v omare s perilom in oblekami, saj vonj preganja molje, žajbelj pa perilu podeli svež vonj. Za razkuževanje prostorov in nevtraliziranje neprijetnih vonjav v manjši kuhinjski posodi zažgemo nekaj lističev suhega žajblja.