Arnika

Arniko lahko prepoznamo po njenih rumenih podolgovatih listih, tudi cvet je rumene barve, deblo pa je zeleno in ima kratke podolgovate zelene liste, ki nekoliko spominjajo na regrat, čeprav je le-ta nekoliko manjši. Zelišče dosega višino med 20 cm in 60 cm ter raste med drugimi rastlinami na travnikih in pašnikih.

V medicini se uporablja predvsem zunanje in sicer za obkladke pri kožnih vnetjih po piku žuželk in ožigih meduz, turih, oteklinah zaradi poškodb, zvinih in udarninah, podplutbah, povrhnjem vnetju ven, mišičnih in sklepnih bolečinah, pa tudi za izpiranje vnete ustne in žrelne sluznice. Zdravi tudi ozebline, zlato žilo in plešavost živčnega izvora ter celi rane.

Njeno zdravilno moč poznamo iz zeliščne terapije in tudi Hildegard von Bingen je zelo natančno opisala zdravilne učinke navadne arnike, katere pravo latinsko ime je arnica montana, spada pa v botanično družino astereae. Simptomi, ki so bili pridobljeni iz homeopatskih raziskovanj, dopolnjujejo že znane simptome arnike, njena zdravilna moč je izredna in tudi v homeopatski dozi to zdravilo deluje ne samo na lokalne poškodbe, temveč tudi na psiho in duha, kar je v težjih primerih zelo pomembno za hitro in učinkovito zdravljenje bolnika.

Arnika in ljudsko zdravilstvo

V ljudskem zdravilstvu ima arnika poseben položaj, saj gre za zdravilo, ki zdravi večino manjših tegob, s katerimi se soočamo v vsakdanjem življenju, ki jih dobimo pri delu ali če se ranimo oziroma ponesrečimo; arnika je torej zdravilo "prve vrste". Podrobnejše indikacije so vse drobne rane in poškodbe kakor hematomi, krvavitve, preobremenitve, pretres možganov, otrdelost tilnika, kontuzija, zvin, vnetje mišic in podobno. V vseh teh primerih nam uporaba arnike zagotavlja uspeh, ne glede na to ali jo masiramo v tkivo, zaužijemo kot domače žganje ali pa pijemo kot čaj; ta rastlina je "kraljica vseh po��kodb".

Je hkrati tudi dražilo, ki izdatneje prekrvavi kožo ali sluznice, v obolelem tkivu prepreči krvni zastoj in pospeši vsrkanje zunajžilne krvi, prinaša vanj hrano in bele krvničke, reflektorno pa vpliva tudi na podkožne bolezenske procese.

Seveda pa lahko iz nje izdelamo zdravila, ki zmorejo ozdraviti še precej drugih tegob in bolezni, med drugim tudi ognojke, vnetja, drisko, vročino, ječmenčke, kašelj, pike, zlom kosti, glavobol, krvavenje iz nosu, nespečnost, opekline, infekcije in zobobol. Še zlasti po operacijah je arnika koristna, saj zelo pospešuje celjenje ran.

Arnikova tinktura

V domačih proizvodnjah arniko velikokrat uporabljajo za pripravo arnikinega alkohola. Alkohol iz arnikinih cvetov se uporablja za blaženje revmatičnih obolenj, hitrejše celjenje ran, blaženje problemov s krčnimi žilami in še mnogo več.

Tinkturo pripravimo tako, da cvetove namakamo 2 tedna v 70% alkoholu, v razmerju 75 gramov cvetov na pol litra alkohola. Nato tinkturo precedimo in shranimo v temnem prostoru. Tinkturo razredčimo z vodo v razmerju 1 : 5 in tako jo lahko pričnemo uporabljati.

Za lajšanje problemov z zadahom ali zobno gnilobo lahko arnikine pripravke grgramo in z njimi izpiramo ustno votlino. Pri tem moramo biti pozorni, da tekočine ne zaužijemo, ker lahko pride do želodčnih razjed ali bolečine v želodcu. Zelo priporočljivo je grgranje arnike za tiste ljudi, ki imajo kakšnekoli razjede v ustni votlini ali žrelu, saj arnika preprečuje vnetja. Če imate probleme s krčnimi žilami, je priporočljiva maža z arnikinim oljem po predelu krčnih žil, ker pospešuje obtok krvi in zmanjša zastajanje krvi v venah.