Komarček

Komarček je sredozemska rastlina. Tudi pri nas ga najdemo samoraslega na kamnitih pobočjih in suhih travnikih Istre, Krasa in dela Primorske. Poznali so ga že Egipčani. Kot gojeno rastlino so ga Rimljani razširili po Evropi.

Komarček najboljša rešitev za otroške bolezni.

Čaj iz zmečkanih in zmletih komarčkovih semen pomaga pri napihnjenosti otrok.

Navadni komarček, ki zraste do dveh metrov, je zelo koristna rastlina, predvsem za majhne otroke. Čaj iz zmečkanih in zmletih komarčkovih semen pomaga pri napihnjenosti otrok, proti kašlju, za pomiritev. Spodbuja tek, pospešuje prebavo, povečuje izločanje seča, blaži krče. Komarčkov čaj z medom sprošča sluz pri kašljanju, čaj blaži napenjanje. Dober je za grgranje pri bolečinah v grlu. Pospešuje in uravnava delovanje želodca, razkužuje prebavila in dihala, deluje proti bakterijam, ki povzročajo črevesna vrenja, pospešuje tvorbo mleka in izzove menstruacijo, rahlo odvaja vodo iz telesa.

Je uspešen protistrup pri zastrupljanju z jodom, ustavi bruhanje in kolcanje.

Sladki komarček je močan antioksidant – vsebuje kar dvakrat več vitamina C kot pomaranče, je bogat vir vitamina A in E, ter beta karotina. Vsebuje tudi vlaknine in minerale. Med slednjimi železo, cink, magnezij, kalij in kalcij.

Pomaga tudi pri urejanju prebave in delovanju prebavnega sistema, zniževanju krvnega tlaka in pri prehladu – olajša izkašljevanje pri prehladnih obolenjih zgornjih dihalnih poti. Surov pa nam celo odlično čisti zobe.

Kako razlikovati koromač in sladki komarček?

Mnogi komarček tudi pri poimenovanju zamenjujejo z janežem in koprom. To je mogoče, saj imajo ta zelišča podoben osnovni okus in so si na videz precej podobna. Ločimo jih po tem, da ima janež vedno bele cvetove. Koper je enoletnica in ne zraste tako visoko. Od komarčka ga ločimo tudi po drugačni aromi, ki je milejša.

Komarček odlično pomaga pri črevesnih krčih.

Koromač in sladki komarček sta sorodni rastlini, podobni po vonju, cvetovih in semenih. Vendar je prvi menda predvsem začimba, ki jo cenimo zaradi listov in semen. Rastlino z lepimi, gomolju podobnimi zadebeljenimi nožicami stebel pa naredi samo sladki komarček, botanična podvrsta (var. dulce) prej omenjenega. Kakor koli ga že poimenujemo, smo si kuharji najbrž edini, da ima »gomoljček« prvovrsten in edinstven okus in se ujema z ribami, s krompirjem pa je odličen v kremni juhi.

Če komarček kupujete, bodite pozorni, da izberete nepoškodovane, čvrste in belkaste ali blede zelene gomolje (čebulasto odebeljene spodnje dele stebla). Svež komarček hranite v hladilniku, kjer bo ostal svež približno štiri dni.

Komarček in ljudsko izročilo

Prvotna domovina komarčka so južni deli Evrope in jugozahodna Azija, poznali pa so ga tudi antični Grki, Rimljani pa so ga zanesli v skoraj vse dele Evrope. Legenda pravi, da so Perzijci in Grki v bitki na Maratonskem polju (po tem polju so poimenovali tekaško disciplino maraton) spopadli sredi polja, kjer je uspeval komarček. Po grški mitologiji naj bi bil komarček priljubljena rastlina Dioniza, starogrškega boga vina in dobre pijače, bogovi pa naj bi svoje znanje posredovali ljudem skozi votlo komarčkovo steblo.