Zdravju najbolj prijazna žitarica

Čeprav je oves za človeško prehrano zelo primerno živilo, saj je prijetno blagega okusa, je večino pridelka namenjeno za krmo živine, zlasti konjev.

Oves spada med najbolj hranljive in zdravju prijazne žitarice. Vsebuje ogromno vlaknin, ki se v ovsu nahajajo v odličnem razmerju (55 odstotkov topnih in 45 odstotkov netopnih). Med topnimi vlakninami vsebuje betaglukan, ki pripomore k uravnavanju ravni holesterola in občutno zniža stopnjo tveganja za srčno-žilne bolezni.

Oves spada med najbolj hranljive in zdravju prijazne žitarice.

Zakaj je priporočljivo uživati oves?

Poleg nadpovprečne količine vlaknin oves vsebuje tudi nadpovprečne količine beljakovin, za žito, seveda. Potem je tu fosfor (sestavni del celičnih membran – odgovoren za produkcijo energije na celični ravni, gradnik močnih kosti in zob), kalij (poročen z natrijem – skupaj uravnavata vodo v telesu), selen (izjemen antioksidant, ključen mineral za zdravje ščitnice), mangan (sestavni del številnih encimov, pomemben za optimalno presnovo hranil, posrednik pri tvorbi esencialnih maščobnih kislin ter holesterola, zatorej nezamenljiv pri proizvodnji spolnih in ščitničnih hormonov) in za nameček najdemo v ovsu še nekaj miligramov železa (odgovorno za zdravje rdečih krvnih telesc, med vsemi minerali se nam v prehrani največkrat izmuzne).

Ovsena zrna vsebujejo za zdravje ustrezne količine vitamina E, več vrst vitamina B ter tevilne rudninske snovi.

Ovsena kaša

Ovseno kašo krasi za žito skrajno nizka glikemična obremenitev, kar pomeni, da je njen vpliv na krvni sladkor zelo skromen. To in nadzor betaglukana nad sladkorjem v krvi sta verjetno glavna razloga, zakaj so ovseni kosmiči v pomoč tudi sladkornim bolnikom tipa 2.

Preden zaužijete oves ali ovsene kosmiče, jih namakajte v mlačni vodi vsaj 7 ur. Namakanje bo namreč aktiviralo encime, ki bodo pomagali nevtralizirati fitinsko kislino.

Kako koristen je oves?

Uživanje ovsa odlično deluje na zdravje srca, saj je znano, da oves odstranjuje skupni holesterol, hkrati pa znižuje koncentracijo "slabega" holesterola LDL, ki je pomemben dejavnik tveganja za razvoj srčnih obolenj.

Oves tudi občutno znižuje visok krvni tlak in pomaga pri uravnavanju telesne teže, saj je znano, da so ovseni kosmiči ali ovsena kaša za zajtrk, zelo nasitni (najprej povzročijo občutek sitosti).

Kdo naj bo previden pri uživanju ovsa?

Oves bi kljub svoji veličastnosti, številnim pozitivnim učinkom in odlični sestavi odsvetovali trem skupinam ljudi. V prvi so posamezniki, občutljivi za gluten (beljakovina v žitih). Celiakija je v takem primeru najbolj dramatična oblika, ko je treba živila z glutenom v kuhinji pač postaviti na črno listo.

Gluten pa ni v vseh žitih prisoten v enakih količinah in manjša nelagodja, ki jih utegne povzročiti, še ne pomenijo celiakije. Kraljica glutena je nedvomno pšenica in njeni prastari sorodniki (pira, kamut, bulgur), sledita ji ječmen in rž.

Oves naj ne bi vseboval glutena, je pa z njim pogosto 'onesnažen' v procesu pridelave in/ali predelave – pogosto uspeva v bližini pšenice ali pa se z njo skladišči.

V drugo skupino uvrščamo ljudi, ki imajo težave s sečno kislino in z njo povezanimi zapleti (putika, ledvični kamni). Oves namreč vsebuje purine (dušikove aromatske spojine), ki se v telesu razgrajujejo do sečne kisline.

Skupina številka tri pa ustreza osebam, ki vedo, kaj pomeni fitinska kislina. Vsa zrna v ovoju vsebujejo fitinske kisline (organske kisline, v katere je vezan fosfor). Fitinska kislina se lahko poveže s kalcijem, bakrom, magnezijem, železom in s cinkom ter blokira njihovo absorbcijo. Zato lahko pride v telesu do resnega pomanjkanja mineralov in izgube kostne mase. Z namakanjem nekaj manj kot sedem ur v topli vodi, nevtraliziramo velik del fitinske kisline.