Korenje – varuje pred okužbami in zavira starostne procese

BOGAT S KAROTINOM IN SELENOM

Zdravilne lastnosti korenja so poznali že v stari Grčiji in Rimu. Tedanje in današnje korenje se precej razlikujeta, saj je imelo tedanje korenje dolge rumene korenine z močnim vonjem, današnji pa je bolj kratek, top in oranžne barve. Korenje kot ga poznamo danes izhaja iz Nizozemske.

Korenje vsebuje izjemno veliko karotina in selena. Iz karotina nastane vitamin A, ki uničuje škodljive viruse in bakterije ter skrbi za obnavljanje celic in vlaženje telesnih sluznic. Selen pa je mikroelement, ki varuje telesne celice in preprečuje njihovo spreminjanje. Povečana količina selena v krvi preprečuje hitro strjevanje krvi in posledično infarkt ter druge zaplete, povezane z ožiljem.

ODLIČEN VIR ANTIOKSIDANTOV

Poleg zgoraj naštetih vojščakov za naše zdravje, korenje vsebuje še vitamin K, folno kislino, kalij, mangan, žveplo, baker, karotene in pektin. Vsebuje tudi veliko vlaknin in tekočine, zato deluje blago odvajalno in je zato koristno pri zaprtju ter tudi pri driski.

Korenje je odličen vir antioksidantov, poleg tega pa je znano njegovo zaščitno delovanje pred pljučnim in nekaterimi drugimi vrstami raka. S korenjem bogata prehrana znižuje nezdrave ravni holesterola v krvi, saj preprečuje nabiranje maščobnih oblog v stenah arterij, in izboljšuje imunski sistem.

ZMANJŠUJE TVEGANJE ZA ZASTRUPITEV S HRANO

Svoje karotine in selen korenje skrbno varuje, zato ga moramo, podobno kot paradižnik, toplotno obdelati in mu dodati nekaj maščob, da lahko izkoristimo njegovo bogastvo. Korenje poskusimo vedno kombinirati z lečo, fižolom, sojo, siri, orehi in različnimi semeni, dodajmo pa mu olje pšeničnih kalčkov, ki vsebuje največ vitamina E. Naše telo namreč potrebuje zgoraj omenjena živila, da lahko karotine spremeni v vitamin A in E ter železo in cink.

Surovo korenje zadržuje delovanje listerije in salmonele in s tem pomaga pri preprečevanju ali zmanjševanju tveganja za zastrupitev s hrano.

Priporočljivo je pri kronični utrujenosti, anemiji, oslabljeni imunski obrambi, oslabljenem nočnem vidu, želodčnih razjedah in črevesnih težavah.

DOJEČIM MATERAM POVEČA IZLOČANJE MLEKA

Korenje lahko doječim materam poveča izločanje mleka, korenčkov sok pa je zelo primeren za majhne otroke, saj vsebuje več zdravilno aktivnih sestavin kot kuhano korenje. Mladi listi korenja so bogati z minerali, zato jih lahko dodajamo juham ali pa kuhamo z različnimi vrstami žita kot krepčilo za otroke in rekonvalescente.

Korenje je poceni in lahko dostopen vir antioksidantov, zato si ga lahko privoščimo dvakrat do trikrat na teden surovega v solati ali kot prigrizek. Lahko pa tudi iz njega iztisnemo sok.

UGODNO VPLIVA TUDI NA KOŽO

Zdravilni prevretek si lahko pripravimo tudi iz semen korenja. Ta prevretek deluje diuretično, zmanjšuje napenjanje, pospešuje tek in prebavo.

Korenje pa je ne le zdravo, temveč tudi lepotilno živilo. Obraz in vrat lahko pomladimo, če zmešamo korenčkov sok s kumarami, jagodami in krebuljico. Nanašanje korenčkovega soka na kožo lahko pomaga pri lajšanju težav zaradi ekcema in aken.

Literatura:

Pierre Jean Coustin in Kirsten Hartvig: Novi popolni vodnik. Hrana za zdravje.

Polona Kovič: Alternativna kuhinja

,