Motovilec

Prva spomladanska solata

Motovilec je ena najbolj cenjenih solat in tudi dragocena zimska sveža zelenjava. Na tržnicah in v trgovinah ga prodajajo od jeseni pa do prvih spomladanskih mesecev, saj je motovilec odporen na nizke zimske temperature. Nekdaj so ga gojili kot zelišče, katerega izvlečke svežih korenin so na deželi uporabljali za zdravilo. Danes je predvsem znan kot okusna zelenjava za pripravo prve spomladanske solate.

Motovilec je rastlina zmerno toplega pasu. Bolj množično so ga začeli pridelovati v prejšnjem stoletju. Najprej so ga kmetje nabirali na poljih, danes pa se največ motovilca pridela v rastlinjakih. Vzgojili so že več deset različnih sort, bolj aromatične sorte motovilca pa so tiste, ki imajo majhne liste. Okus nekaterih cenjenih sort motovilca spominja na orehe.

Varuje pred stresom in srčnimi obolenji

Kakovosten motovilec prepoznamo po temnozeleni barvi. Temno zeleni motovilec je namreč nasičen z magnezijem, ki kot pravo naravno zdravilo preprečuje, da bi v tkiva prišlo preveč kalcija. Prevelike količine kalcija v telesu, predvsem v srčni mišici, povzročajo namreč poškodbe te mišice. Magnezij organizem varuje pred stresom, pomaga okrepiti srce, zmanjšati možnost srčnih obolenj, angine pektoris in srčnega infarkta ter povečuje sposobnost koncentracije. Magnezij je tudi mineral vitalnosti, saj ga sestavlja kar 300 encimov, ki poživijo celotno presnovo.

Majhne rozete motovilca, ki imajo gladke lističe, vsebujejo tudi veliko kalija, provitamina A (vsebuje ga kar petkrat več kot glavnata solata), vitamina C (vsebuje trikrat toliko vitamina C kot glavnata solata) ter tudi vitamin B6 in folno kislino. 

Z motovilcem nad slabokrvnost

Motovilec vsebuje zdravju koristne snovi – poleg vitaminov A in C, ki krepita imunski sistem ter B6, ki odpravlja utrujenost, vsebuje še železo, magnezij in kalij ter folno kislino, ki odpravlja slabokrvnost. 

Motovilec, kot rečeno, vsebuje ogromno železa, ki je zelo dragocen element za telo, saj poživi celično dihanje. Železo omogoča tvorbo zadostnih količin rdečih krvnih telesc, zato naj si motovilec privoščijo ženske ob obilnih menstruacijah, da si nadomestijo izgubljeno železo. Če imamo možnost, jed z motovilcem obogatimo z živilom, bogatim z vitaminom C, da povečamo njegove učinke. Namesto s kisom ga lahko na primer začinimo z limoninim sokom.

Pomirja prebavila in spodbuja presnovo

Motovilec ima zaradi visoke vsebnosti vitaminov in mineralov visoko hranilno-fiziološko vrednost. Vsebuje tudi karotin, ki pa lahko uspešno lovi proste radikale le, če ga zaužijemo skupaj s hladno iztisnjenimi olji ali drugimi prijaznimi maščobami, na primer v semenih, kot so sončnice, bučnice in pinjole. Motovilec pomirjujoče deluje na prebavila in hkrati spodbuja presnovo, saj je sorodnik baldrijana.

V koreninah in listih motovilca najdemo eterično baldrijanovo olje.

Iz motovilca največkrat pripravljamo solate. Zelo okusen je s trdo kuhanimi jajci, zelo dobro pa se ujema tudi z drugimi vrstami sveže solate in svežimi zelišči. Preden motovilec prelijemo s solatnimi marinadami, ga moramo dobro odcediti in osušiti.

Za krepko solato z motovilcem potrebujemo:

• 300 g motovilca
• 2 žlici limoninega soka
• 150 g mandljev
• 100 g sladke smetane
• ¼ žličke ingverja v prahu

Krompir skuhamo v lupini, ga olupimo in narežemo na rezine, potem pa še na koščke. Grah skuhamo v čim manj vode in pustimo, da se ohladi. Česen olupimo, pretlačimo in ga skupaj s soljo, poprom in oljem dodamo dobro opranemu in osušenemu motovilcu, ki smo ga pokapali z limoninim sokom. Dobro ga pretresemo kar s skledo vred. Vanjo stresemo še grah in kocke krompirja in še enkrat previdno pretresemo, da se razporedita še grah in krompir ter takoj ponudimo s hladnim mlekom.

Zelo okusen pa je tudi motovilec z mandlji, ki ga pripravimo takole:

Motovilec dobro operemo, osušimo in pokapamo z limoninim sokom. Mandlje na hitro prepražimo v suhi ponvi, pri tem pa moramo paziti, da se ne segrejejo toliko, da bi znotraj porumeneli. Ohladimo jih in jih skupaj s smetano in ingverjem dodamo k motovilcu. Previdno premešamo in ponudimo k sirovi plošči ali riževim jedem.

Literatura: Polona Kovič: Alternativna kuhinja