Okrepimo odpornost in prehitimo gripo!

Pred virusi in podobnimi nadlogami se najlažje zaščitimo tako, da okrepimo svoj imunski sistem. Čeprav je ta veliko sposoben narediti sam, saj s svojim delovanjem neprestano prepoznava najrazličnejše tujke in se bojuje proti njim, pa mu bo naša pomoč v dneh, ko preži na nas toliko različnih viroz, prišla še kako prav. V boju proti prehladnim obolenjem in drugim sezonskim boleznim je pomembno, da uživamo zdravo hrano, ki vsebuje dovolj vitaminov in mineralov, da zaščitimo telo pred virusi in bakterijami. Uravnotežena in kar najbolj naravna prehrana pomaga krepiti odpornost organizma, saj ga oskrbi s hranili, ki jih potrebuje za tvorbo protiteles, ne da bi se pri tem izčrpal. Poglejmo, s katero hrano si lahko povečamo odpornost.

Pomaranče, limone, grenivke

V hladnejših dneh so zmagovalci pri zviševanju odpornosti citrusi. Predvsem pomaranče, limone in grenivke. Vsi so bogati z vitaminom C, ki je učinkovit v boju proti stresu in utrujenosti. Spodbudno vpliva na organizem in pomaga zmanjšati intenzivnost in skrajšati čas prehlada. Citrusi so znani tudi po tem, da pomagajo razstrupljati organizem.

Eksotični kivi

Eden izmed boljših živil za okrepitev imunskega sistema je kivi. Vsebuje veliko vitamina C in ima zelo malo kalorij. Nekatere raziskave kažejo, da ima celo več vitamina C kot pomaranča, grenivka in limona.

Kislo zelje, špinača, brokoli, zelena zelenjava

Kislo zelje predstavlja pozimi, ko ni svežega sadja z vrta v izobilju, najbogatejši vir vitamina C. Brokoli vsebuje številne antioksidante, ki so znani po tem, da zavirajo procese staranja in preprečujejo nastanek kroničnih bolezni. Špinača je poleg brokolija edina zelenjava, ki vsebuje veliko koencima Q 10. Prav tako ima veliko vitamina B. Pomaga tudi v boju proti raku, za boljši vid, proti boleznim srca in ožilja, za lepšo kožo itd. Tudi brokoli je izjemen pri zviševanju odpornosti, saj poleg vitamina B vsebuje kalcij, betakaroten, vitamin C in druge snovi. Zelena zelenjava nasploh pa je dober vir vitaminov A, C in E ter folne kisline, zato naj je jeseni in pozimi na jedilniku ne manjka.Oskrbimo se torej z brokolijem, špinačo, cvetačo, brstičnim ohrovtom in kislim zeljem. 

Česen in čebula

Sta odlično zdravilo proti različnim obolenjem. Vsebujeta veliko železa, zato sta pomembna predvsem takrat, ko imamo v krvi premalo železa. Čebulo so že v starem Egiptu uporabljali kot zdravilo za mnoge bolezni. Z njo so zdravili zobobol, težave s kožo, ušesi, dihali in pri slabokrvnosti.

Korenje in paprika

Korenje edino vsebuje veliko betakarotena in druge vitamine, ki višajo odpornost. Odličen vir zdravilnih snovi je korenčkov sok. Izmed vseh vrst zelenjave vsebuje korenje največ betakarotena in vitamina A. Paprika pa vsebuje veliko karotinoidov in vitamina C. Čisti in krepi sluznice, pomaga izločiti nezdrave sluzi in spodbuja izkašljevanje.

„Zdravilne“ buče

Meso buče vsebuje veliko betakarotena, zelo pomembnega vitamina pri večanju odpornosti, zelo zdrava pa so tudi semena iz buč, saj so bogata z zdravilnim oljem.

Jogurt in probiotiki

V boju proti škodljivim bakterijam naj nam pomagajo koristne bakterije –  tiste, ki jih najdemo v jogurtih in kislem mleku. Ti mikroorganizmi tako kot laktobacili in bifidobakterije sodijo med probiotike, ki izboljšujejo črevesno floro, ki v naši imunski obrambi igra pomembno vlogo.

Za odpornost je pomembno, da uživamo jogurte z aktivno bakterijsko kulturo, ki v želodcu poskrbijo tudi za to, da telo lažje vsrka hranilne snovi.

Ostrige 

Ostrige, pravi koncentrat oligoelementov, vsebujejo tudi veliko cinka, ki je nepogrešljiv pri tvorbi limfocitov. V manjših količinah ga najdemo še v drugih morskih sadežih, ribah in suhomesnih izdelkih.

Izberimo tudi rdeče meso

Železo, ki ga je veliko v rdečem mesu, igra glavno vlogo pri dovajanju kisika celicam, tudi imunskim. Ženske običajno pomanjkljivo nadomeščamo železo, ki ga izgubimo med menstruacijo, pomanjkanje pa se izraža predvsem kot utrujenost. Delovanje imunskega sistema lahko oslabi tudi pomanjkanje selena, bakra ali kalcija.

Jajca 

Jajčni protein igra bistveno vlogo pri oskrbi imunskega sistema z esencialnimi amino­kislinami, ki sodelujejo pri tvorbi makrofagov, prvih napadalcev na vsiljivce (mikrobe, bakterije, glivice), in limfocitov, ki v naslednji fazi obrambe izločajo protitelesa. Poleg tega jajca vsebujejo vitamina A in D ter jod. Pojemo jih lahko od tri do pet na teden, na da bi pri tem tvegali povišanje holesterola v krvi.

Za imunski sistem je tako, kot izbor pravih hranil, pomemben tudi življenjski slog. Naštejmo nekaj elementov, ki pripomorejo k boljši odpornosti:

Telovadba

Najboljša zaščita, da v hladnejših dneh ne zbolimo za virozami, je ohra­njanje dobre kondicije in odpornosti. Vadba naj bi naš imunski sistem okrepila kar za 50 odstotkov.

Strokovnjaki so opazili, da med intenzivno športno dejavnostjo in po njej v krvi kroži več limfocitov, kot bi telo mobiliziralo obrambne moči, vendar ta učinek ne traja več kot 24 ur. Vsakodnevna polurna športna vadba pa ima tudi druge pozitivne posledice: ščiti pred srčno-žilnimi obolenji in zaradi sproščanja endorfinov spodbudno vpliva na duševno razpoloženje. Obenem je to način boja proti stresu, ki za imunsko odpornost ostaja sovražnik številka ena.

Sprostitev

V stresnih razmerah začne telo izločati kortizol in noradrenalin, ki slabita imunski sistem. Znano je, da nič ne uniči bolj imunskega sistema kot stres. Ker pa mu je današnji slog življenja zelo podvržen, si skušajmo sprostitev privoščiti vsak dan. Počnimo, kar koli nam pomaga, da se sprostimo in odmislimo službo ali skrbi in naredimo svojemu zdravju veliko uslugo.

Spanje

Če organizem ni spočit, je bolj izpostavljen boleznim, zato je prav pomanjkanje spanja lahko tudi vzrok za številna prehladna obolenja. Zato si privoščimo vsaj 6 ur spanja dnevno, ki pa naj ne bo prekinjen. Poskrbimo tudi za to, da bomo imeli dovolj prostora za počitek, svež zrak v spalnici in primerno temperaturo.

Če udari bolezen

Ko smo bolni, si želimo ostati v postelji. In tej želji se ne smemo upirati. Ko postanejo bele krvničke dejavne, sproščajo hormon, ki spodbuja spanec, tako da se lahko v miru posvetijo svoji prednostni nalogi – boju proti okužbi. Imunski sistem potrebuje za nemoteno delovanje in tvorbo potrebnih protiteles v času bolezni od sedem ur in pol do osem ur počitka.

Pitje čajev

Pomembno je, da uživate tudi veliko zeliščnih čajev, ki krepijo imunski sistem.

Izberite si vrsto, ki vam je najljubša, vsake toliko pa si privoščite tudi zeleni čaj, ki je učinkovit antioksidant. Ko se čaj nekoliko ohladi, vanj stisnite limono in namesto sladkorja uporabite med. Med deluje protivnetno, antioksidantno, pomaga pri prebavi in pomirja. Kot začimbo čaju lahko dodate na primer ingver, ki deluje antibakterijsko, ali pa klinčke.

Hidracija

Marsikdo v vsakodnevni naglici pozabi na to, da je treba spiti vsaj dva do tri litre vode na dan. Zadostna količina tekočine namreč ni pomembna le za lepo kožo in za razstrupljanje ter regeneracijo telesa, ampak tudi za dobro počutje. Če bomo dehidrirani, nas bo bolela glava, težko se bomo koncentrirali, čutili se bomo utrujene in brez energije. Zato več kot boste pili, boljše bo vaše počutje in več zagona boste imeli.

Kombinacija vseh zgoraj opisanih elementov nam bo nudila optimalno zaščito našega dragocenega telesa, ki potrebuje konstantno pozornost in vzdrževanje. Da bomo kos vsem nalogam, ki nam jih nalaga vsakdanjik, se le potrudimo pri preventivi, da kurativa ne bo potrebna. Pa srečno!

Tekst pripravila:

Danijela Vuković, Osebni Trener Fitnessa