Mediteranska dieta

Izkoristite prednosti sredozemskega sadja in zelenjave

Sredozemsko podnebje omogoča gojenje najboljšega sadja in zelenjave, ki v kombinaciji z ribami in morskimi sadeži ter oljčnim oljem predstavlja pravi balzam za telo in dušo. V mediteranski ali sredozemski kuhinji nikoli ne manjka oljčnega olja, česna, paradižnika, artičok in vina in najbrž tu lahko iščemo razloge za njeno priljubljenost in učinkovitost pri vzdrževanju primerne telesne teže. Oljčno olje velja za simbol življenja, saj približno 78 % oljčnega olja sestavljajo preproste nenasičene maščobne kisline, ostalih 12 % pa je večkrat nenasičenih maščobnih kislin. Oljčno olje tako znižuje delež »slabega« holesterola in dviguje delež »dobrega« holesterola, s tem znižuje krvni tlak, saj razširja arterije. Visoka je tudi vsebnost vitamina E, ki pomlaja in preprečuje nastanek bolezni srca in ožilja. Česen slovi po marsikateri koristni sestavini, med drugim uničuje mikrobe in je resen nasprotnik bakterijam, virusom in glivicam. Česen deluje kot naravni antibiotik, vendar le svež, saj se s premočnim segrevanjem uniči njegove pozitivne lastnosti. Uravnava tudi krvni sladkor. Paradižnik vsebuje hranljive snovi, ki naše telo pomlajujejo in ohranjajo lepo. Vsebuje vitamin C, betakaroten, folno kislino, vitamin E, vitamine skupine B, krom, selen, mangan, magnezij, železo in baker. Artičoka zaradi sestavin, ki jih vsebuje, zavira staranje, razstruplja telo, poleg tega pa je izvrstnega okusa. Tudi vino v zmernih količinah na mizah »Sredozemcev« ne manjka. Kozarec vina vsebuje kalij, magnezij, vitamine iz skupine B, vitamin C ter flavonoide (to so biološko aktivne snovi), ki v pravilno odmerjeni količini vina pomenijo prvovrstno preventivo za telo.

Držite se piramidnega vzorca

Omenjena dieta je sestavljena po t.i. piramidnem vzorcu, kjer se dnevno priporoča uživanje kruha, riža, testenin, kuskusa, polente, žitaric, krompirja, sadja, stročnic, oreškov, zelenjave, sira in jogurta. Tedensko uživajte ribe, perutnino, jajca; meso pa le mesečno. Osnovna ideja prehrambenih navad izvira iz dejstva, da osnovno hrano predstavljajo tisti izdelki, ki jih je moč vzgojiti ali pridelati na lokalnem okolju, medtem ko naj bo uživanje predelane hrane zmanjšano na minimum. 

Dieta je dobro sprejeta tudi med strokovnjaki in zdravniki, saj lahko pozitivno vpliva na bolnike, ki trpijo za boleznimi srca in ožilja.

Dieta torej priporoča visok vnos svežega sadja in zelenjave, kruha in polnovrednih žitaric, krompirja, fižola, oreškov, semen in olivnega olja. V zmernih količinah uživajte ribe, mlečne izdelke in ob večjih obrokih tudi vino. Priboljški, ki si jih lahko privoščite, so olive, grozdje, oreški in občasno pecivo in piškoti.

Judith C. Rodriguez: Vse diete sveta, Tehniška založba Slovenije, 2008