Hujšanje – moj večni hobi

A hujšanje in izguba kilogramov le ni tako zelo zdravo kot se sprva zdi, tako zelo superiorno, da ves svet in z njim vsak posameznik hiti proti temu, enemu in edinemu cilju, ki nam ga je zapisala družba v naše misli. Če pogledamo slehernega posameznika, ki se odloči – shujšati. Najrajši takoj 1.1. ali raje kak dan za tem, ko se ponovno odpro oči in seveda fitnes centri. Posebej zato smo eno uro prej odšli iz službe in odhiteli v fitnes, za katerega vsi pravijo, da je najboljši. Plačamo mesečno karto in seveda letno vpisnino, katere najrajši ne bi, a letos gre pa zares in prav naj bo, ekstra 20€ na dobrih 50€ podlage. V slačilnicah srečamo nekaj simpatičnih posameznikov, ki so očitno pričeli z vadbo že lanskega 1.1., a nič zato, letos – nepreklicno tudi mi. Stopimo tja, kamor smo hoteli že včeraj, a nismo mogli, ker je nekaj zelo pomembnega in neodložljivega prišlo vmes. Danes pa je končno prišel ta dan, ko globoko vdihnemo in že stojimo sredi gromozanske sterilne površine in z vseh strani smo obkroženi z mučilnimi napravami. Joj. Pa še vsi nas gledajo, čeprav smo že celo uro prej prišli na tako zelo od medijev opevano mesto zločina. Ok, si rečemo in kot pravi profesionalec pogumno stopimo do prve naprave, ki ima polno gumbov, elektronike, displejev in velik rdeč ''emrđensy batn''. Ok, nam je že laže pri srcu. Vendarle je nekdo z nami, ki bo poklical osebnega trenerja, ki bi si ga letos seveda zagotovo privoščili, a so nas do kosti obrali vseh evrov, ki smo jih prihranili od novoletnega popivanja že na recepciji. Nekako se seveda vendarle znajdemo med vso svetlobno tehnologijo in malce prepoteni po dobrih 10 minutah na kardio napravi stopimo do prve naprave z utežmi, škripci, vrvmi in usnjenim udobnim sedežem. Kot nalašč torej, da si tokrat mi ogledamo prišleke za nami. Za prvič seveda ne pretiravamo, ker vemo, da se počasi daleč pride in da je do poletja še dovolj časa. Za nekaj trenažerji sledijo proste uteži pred gromozanskim ogledalom in mi smo v njem videti prav takšni – gromozanski, namreč. A letos nas nič ne zlomi, ne – saj je naša jeklena volja še bolj gromozanska od ogledala in nas samih. Primemo par najbližjih uteži, ki niso ne prevelike - a seveda tudi ne premajhne za naše ''okoliške gledalce''. Tako, malo utrujeni, a polni pričakovanja, ker bomo jutri zjutraj stopili na tehtnico, se odidemo še enkrat posloviti na našo tehnološko dovršeno in do potankosti izpopolnjeno napravo – z gumbom, ki samo za nas pokliče urgentno vozilo. Hladna voda pod tušem še nikoli prej (v letošnjem letu) ni bolj prijala kot tokrat. Preden zares odidemo, nas prijazen nasmešek osebja lepo pozdravi do prihodnjič. Zjutraj naslednji dan. Tehtnica kaže kak kg več kot sicer, a to je še tisti kebab v želodcu, ki se še ni povsem prebavil in ki smo ga pojedli 1.1. s še zadnjimi močmi. A glej ga zlomka, presneta tehtnica tudi po nekaj ponovnih snidenjih v našem fitnes centru ne kaže nič bolje – prav nasprotno! Še več! Pa kaj je s tem kazalcem, a je imel kebab kaj svinca v sebi ali drugih težkih kovin?! A ne, mi ne – tokrat ne! Za sveto smo si obljubili, da bomo do poletja tako kot na naslovnici revije. Gremo na internet po fat burner in to tisti, ta močan, ki vsebuje tisti, kako se že reče, efedrin ali aspririn pa kofein ali kaj – tisto ta novo formulo gremo iskat. Najdemo na spletu, čeprav vemo, da je prepovedano… Pa kaj potem, pravila so vendar za to, da se kršijo, mar ne!? Saj sta tudi Adam in Eva utrgala tisto presneto jabolko, zaradi katerega smo sedaj vsi nesrečni…in debeli! Ona dva sta kriva! Pa bomo še mi. Ok, sumljivo izgledajo tele tabletke, ko jih prejmemo, a bo že delovalo, saj so nas stale še ene mesečne karte! Pojemo 2 kosa, tako kot piše - a bomo raje še tretjega, da bo bolj delovalo. Malo omotični, a še bolj polni energije, prispemo v fitnes in res, danes je vse laže kot prej. Stvar očitno deluje, si rečemo. Dan za dnem, teden za tednom – rezultat je tu! Izgubili smo skoraj 10 kg, a s pomočjo našega nedavnega nakupa, brez njega nam je teža hotela kar neusmiljeno rasti, kljub garanju, a ker smo imeli več energije, smo še bolj intenzivno trenirali in iz majice oželi menda res teh 10 kg vode…

Malo za šalo, malo za res. Ogledali smo si, kako izgleda posameznik, ki je ponavadi neinformiran ali pa ne dovolj – lahko je celo, kot bi temu lahko rekli, preveč informiran v smislu poplave informacij v današnjem času. Na raznih forumih je ponavadi 9 od 10 posameznikov le bolj ali manj pametnih, 1 pa resnično obvlada. Kaj je res in kaj ne. To je problem, izluščiti tisto pravo in resnično. Ločiti jagode od plevela, a ne, da se gremo cel dan vrtičkarje, ki iščejo svojo iglo v kopici sena. Posameznik, ki se prvič sreča z vadbo v fitnes centru, naj se vanj odpravi z nekom, ki je tam že dal čez svoje porodne težave ali pa, če takega posameznika, ki bi nas pospremil, ni z nami, naj nam ne bo nerodno vprašati nekoga, ki poleg nas že tako profesionalno trenira. Nič zato, če ne vemo, tudi za tega posameznika je bilo nekoč prvič. Beseda ni konj – vprašajmo za nasvet, pa čeprav nam je nerodno ali če tista ali tisti izgleda že zelo lepo in zavidanja vredno zgrajen. Če ni nikogar, je zagotovo osebje, ki se na to mora spoznati – sicer pa je tu tudi osebni trener, ki je včasih pripravljen pomagati prostovoljno, spet drugi so nam pripravljeni pomagati za plačilo. A verjemite, se splača – ker to je investicija v nas same, v naš napredek in zdravje. On ali ona je naš vodič, naš kompas v fintnesu.

Ker ob vadbi na prostih utežeh in napravah oz. trenažerjih naše telo to zazna kot stres, se bo na nek način pred tem obvarovalo – namreč tako, da bo povečalo vzdržljivost, moč, mišično maso – vse, ali le nekaj od naštetega – odvisno od načina vadbe. A kar je skupno – nekaj kg mišične mase se bo izoblikovalo in ker so mišice iz 70-80% vode, se bo tudi na našem neusmiljenem sodniku - tehtnici, pokazalo povišano stanje na račun kg. Kar seveda tu posameznika zmoti v preveliki želji po napredku v smislu izgube kg je dejstvo, da se nam je že v nekaj dneh minimalno povečal prirastek mišične mase in s tem teža. To se vidi na tehtnici. A dobra novica je, da se je porabilo tudi nekaj maščobe, ki pa je žal v senci kg, ki nam jih kaže tehtnica. Zato posameznik dostikrat že v prvem mesecu obupa nad samim sabo, saj ko je naposled le potarnal bližnjemu, je naletel le na posmehovanje, saj je plačal za vadbo, vzel si je čas in energijo, žrtvoval nekaj že tako težko pridobljene samozavesti, na koncu pa je opazil ''nazadovanje'' saj tehtnica kaže še več kot prej. Torej nismo hujšali, temveč smo se le redili – ne, ne bo držalo, NA PRAVI POTI SMO! Vendar rezultati ne pridejo kar čez noč in dostikrat tudi ne kar v enem mesecu. Sebično je pričakovati od samega sebe, da bomo že v enem mesecu postali izklesani kot Michelangelov David in naslovnica v novi številki športne revije je rezervirana samo za nas. Nekaj, kar se je nabiralo leta ali desetletja, ne gre pričakovati, da bomo izgubili ob enkratnem plačilu vstopnine in nekaj kapljam znoja. Prav tako ni dobro, da v enem mesecu izgubimo 10 kg ali še več in to na račun tega, da zelo malo ali skoraj nič ne jemo. Telo bomo preforsirali z vadbo, premalo hrane in še kakim izdelkom, ki je lahko ob nepravilni uporabi škodljiv. V tako hitrem času lahko izgubimo predvsem težo na račun vode iz telesa in pa mišične mase, maščobe je bilo tu porabljene od vsega daleč najmanj. Mišična masa je dvakrat težja od maščobne. Ker, če bi telo kopičilo mišice in ne maščobo, bi bilo tudi dvakrat težje in lahko si predstavljamo, kakšna obremenitev bi bila to za telo, srce, sklepe, kosti itd. Tako hitra izguba telesne teže je zelo napačna in zelo nezdrava. Vendar zakaj, saj smo hoteli shujšati in tudi smo?! Zakaj je temu tako, pa si preberite v naslednjem članku o hujšanju oz. o pravilnem hujšanju, kot temu pravimo, mi pa smo ga poimenovali, da uganili ste: Pravilen in zdrav pristop k hujšanju (da hujšanje ne bo naš večni hobi).