Poletne skrbi in težave

Žulji, otiščanci in kurja očesa

Žulji, otiščanci in kurja očesa nastanejo na predelih, kjer je stopalo utesnjeno v pretesno obutev, kot so konice prstov, predeli med prsti ali zunanji del mezinca oz. palca in pet. Žulj je sinonim za ranjeno kožo v predelu pritiska, ki se kaže z bolečim mehurjem. V primeru kurjega očesa na mestu pritiska pride do razširitve znojnic in lojnic, v njihovih izvodilih pa se kopičijo poroženele celice vrhnje plasti kože. Koža se zadebeli, v sredini se nahaja stržen. Otiščanec nima stržena, nahaja se predvsem na blazinicah prstov in ni ostro omejen. Obe nadlogi povzročata bolečine in sta lahko izjemno trdovratni ter se lahko ponavljata. Žulje, otiščance in kurja očesa lahko preprečimo z nošenjem primerne in ne pretesne obutve. Žulj oskrbimo tako, da kožo nad njim zaščitimo z obližem in mehurja ne prediramo, saj bi s tem povečali verjetnost za nastanek okužbe. V primeru nastanka kurjega očesa si lahko pomagamo z uporabo keratolitičnih sredstev, kot sta salicilna in mlečna kislina, ki razgradijo poroženelo plast. Na voljo so v obliki tekočine, obližev ali palčk. Samostojno odstranjevanje kurjih očes ni priporočljivo.

Okužbe sečil

Pogosto siljenje na vodo, pekoče uriniranje, odvajanje majhnih količin urina, občutek neizpraznjenega mehurja po mikciji, bolečina nad sramno kostjo. So vam te težave kaj znane? To so značilni simptomi akutnega vnetja sečnega mehurja ali cistitisa, ki je ena najpogostejših okužb spodnjih sečil. Značilna je za mlade ženske v rodni dobi, zelo redko pa se pojavlja pri moških. Ženska sečnica je namreč krajša od moške, to pa predstavlja lažjo pot bakterijam iz vaginalne sluznice v sečni mehur.

Okužbo nujno zdravimo z antibiotično terapijo, saj nezdravljena okužba lahko vodi do širjenja okužbe v medenico in resne zaplete. Nekatere ženske imajo vnetje mehurja večkrat letno. Zato je ključna preventiva. Svetujejo uživanje zadostnih količin vode (več kot 2 litra dnevno), uživanje ameriške brusnice ali čaja iz ameriških brusnic, uriniranje po vsakem spolnem odnosu in kopanju.

Dehidracija

Znaki dehidracije, ki je pogosta nadloga poletnih dni, so vrtoglavica, slabost in nemoč v mišicah nog. Pomeni, da nismo zaužili dovolj tekočine, da bi nadomestili izgubljene zaloge, ki so se izločile s potenjem. Do dehidracije pogosteje pride poleti, ko smo aktivni na prostem in izpostavljeni visokim temperaturam. Posebej ogrožene skupine so otroci in starejši. Dehidracija je lahko kratkotrajna in razen zgoraj omenjenih simptomov ne povzroča hujših posledic.

Če želimo preprečiti nastanek dehidracije, moramo poskrbeti za primeren vnos vode. Količino prilagodimo izgubam. Priporočljiv vnos je vsaj 2,5 litra na dan, ob visokih temperaturah oziroma telesni aktivnosti tudi več kot 3 litre na dan. Izogibamo se sladkanim pijačam, alkoholu in kavi, saj imata slednja dva diuretični učinek in še povečata odvajanje vode. Izogibamo se najhujši vročini in se takrat zadržujmo v senci ali zaprtih prostorih, telesno aktivnost pa izvajamo v jutranjih ali večernih urah. Nosimo lahka in ohlapna oblačila ter glavo zaščitimo s pokrivalom.

Trda koža

Suha, groba in trda koža na podplatih in petah je zelo pogost pojav, ki nastane, če koži stopal ne posvečamo dovolj pozornosti in nege. Včasih so ji pridružene tudi razpoke, poškodovana koža pa je dovzetnejša za pojav glivičnih in drugih okužb. Nastanek trde kože preprečimo tako, da redno izvajamo piling in trdo kožo odstranjujemo mehansko z uporabo pil ali krem za piling. Po tuširanju uporabimo negovalne in vlažilne kreme, ki kožo mehčajo in jo zaščitijo.

Opekline

Sončne opekline so nadloga, s katero se srečamo skoraj vsako poletje. Akutno povzročajo bolečine in rdečico kože, tudi mehurje, dolgoročno pa pospešujejo staranje kože ter povečajo verjetnost za resnejša obolenja, kot so rakave bolezni kože.

Soncu se izogibajmo med 10. in 16. uro in se takrat raje zadržujmo v senci. Nosimo lahka ter ohlapna dolga oblačila, zaščitno pokrivalo in sončna očala. Uporabljajmo kreme z ustrezno visokimi zaščitnimi faktorji. V primeru sončnih opeklin kožo hladimo s hladnimi obkladki, ki jih pripravimo tako, da brisačo namočimo v mrzlo vodo ali kocke ledu oz. zmrznjen kos mesa damo v vrečko in zavijemo v krpo. Mesta opeklin oprhamo s hladno vodo. Če imamo v hladilniku naravni jogurt, ga nanesemo neposredno na poškodovano kožo. Pomagamo si lahko s hladilnimi in negovalnimi kremami. Opekline pogosto spremljata glavobol in dehidracija, zato je pomembno, da poskrbimo za hidracijo in v telo vnesemo zadostno količino tekočine.