Steroidi in njihova črna stran

Androgeno delovanje pa v telesu povzroča značilne moške poteze in značilnosti telesa. Na androgene anabolne receptorje v celicah se vežejo sintetične substance identične zgradbi moškega spolnega hormona testosterona, ki jim pravimo steroidi.

Zgodovina steroidov sega v začetek 20. stoletja, kjer so jih začeli razvijati za zdravstvene namene, vzporedno pa seveda za vojsko. Z minimalnim vnašanjem sintetičnih substanc v telo so v zdravstvu nadomeščali (pre)majhno lastno produkcijo testosterona v testisih, izboljševali v puberteti zapoznele spolne funkcije in impotenco, preprečevali hiranje po raznih poškodbah telesa (hude opekline itd.). Že večji odmerki so bili za namene vojske prvič uporabljeni za rdečo armado med drugo svetovno vojno, da so vojaki na bojiščih lažje zdržali fizične napore in so bili sploh nadvse podobni nacistični viziji übersoldatov. Čez dvajset let pa se je njihov pohod v dosti večjih odmerkih pričel na poti do zmagovalnih stopničk različnih športov, kateri trajajo še dandanes, le v odmerkih ob katerih zastaja dih.

A pravi globalni problem predstavlja dejstvo, da se vse te substance selijo iz profesionalnih športnih vod v amaterske, kje je posameznik prepuščen samemu sebi, tako na črnem trgu prepovedanih substanc (kjer velja omeniti, da na slovenskem črnem trgu prevladujejo ponaredki, ocenjuje se celo na 70% vseh prepovedanih substanc) kot z vidika zdravstva, kjer ni nobene prave oskrbe na tem področju.

V zgornjem odstavku smo omenili, zakaj se v zdravstvu v minimalnih dozah dodaja testosteron (in kaj je vloga slednjega), torej za normalizacijo zavrtih funkcij telesa, ki so nastale bodisi zaradi poškodb ali genske okvare posameznika. Zloraba pa se seveda začne v želji za čim boljše in čim hitrejše doseganje zastavljenih ciljev, tako športnika profesionalca, kot amaterja. Gledano z vidika profesionalnega športa in od kar je le ta iz volunterstva in amaterizma naših dedov in babic, kateri so imeli poleg športnega udejstvovanja še marsikatero drugo skrb, prešel v posel, bi človek še razumel ob dejstvu, da so le ti športniki plačani za kar počnejo in tudi tvegajo. Namreč, če si tak športnik nadvse želi zmage in to za prav vsako ceno, jo bo poskusil doseči tudi s kemijo, če mu naravno ni bila dana zmagovalna genetika telesa (in duha). Vendar, kaj ob uživanju in zlorabi prepovedanih poživil pridobi športnik amater, ki se s tem športom ukvarja le za hobi? Na kratek rok bo seveda bliže svojim idealom in vzornikom, a na dolgi rok si telo zapomni vse grehe iz mladosti - norosti in nas kasneje neljubo preseneti z »računom«, ki se zagotovo ne izide v korist zdravja.

Namen uporabe prepovedanih substanc je predvsem v povečani rasti mišične mase, moči in vzdržljivosti, zmanjševanju maščobnega tkiva in balasta vode, večji koncentraciji in sproščanju. Spekter športnikov uporabnikov pa se giblje vse od športov, v katerih prevladuje moč, pa do takih, kjer je na prvem mestu potrebna vzdržljivost.

Seveda pa ima vsaka plat medalje dve plati in druga plat steroidov so stranski efekti. Torej, v grobem bi lahko razdelili steroide na dva načina doziranja, za oralno uporabo in injiciranje. Prvi se zaužijejo v obliki tablet (redkeje praškov), druge pa injiciramo intravenozno, intermuskularno ali podkožno.

Oboji so toksični za notranje organe, predvsem jetra in ledvice, pri katerih lahko pride do resnih okvar v delovanju in v najslabšem primeru do odpovedi ali posledično do razvoja malignih tvorb in karcinoma. Sicer so npr. steroidi, ki se injicirajo, nekoliko manj toksični za jetra, a ker so narejeni predvsem na oljni bazi, v redkejših primerih vodni, vodijo v katastrofalno povečanje holesterola v krvi. Kar seveda še dodatno poveča kardiovaskularna obolenja, ki so že tako ali tako na prvem mestu umrljivosti na svetu. Zaradi injiciranja pa je povečan riziko za prenos hepatitisa in virusa HIV. Daleč najslabša kombinacija za srce predstavlja kombinacija rasnega hormona (GH) in steroidov skupaj. Saj se v nekaterih primerih srce poveča za tri kratno velikost od prvotne, kar sicer v redkih primerih pripelje do močnejše srčne mišice, v najpogostejših pa do postopnega odpovedovanja, saj mora srce zaradi bistveno povečane mišične mase dosti intenzivneje črpati kri po telesu, kar za zunanje žile ni tak problem, ker so se razširile, le notranje so se dosti manj, kar predstavlja t.i. ozko grlo in tako se srčna mišica bistveno hitreje iztroši kot bi se sicer. Dober primer bi bil avto, če bi ga vse skozi vozili v prvi prestavi, tudi njegova doba delovanja bi se kmalu končala. Prav tako je že dolgo znano, da hormonska neravnovesja povzročajo rakava obolenja in kolaps v delovanju imunskega sistema. Večina prepovedanih substanc neposredno vpliva na krvni pritisk, posledično na glavobole in prav tako se veča možnost za možgansko kap. Poleg zgoraj naštetih hujših stranskih efektov pa se v skoraj vseh primerih povečajo še nekateri bolj blagi stranski efekti, kot npr. razne bolečine v mišicah, sklepih, prebavilih itd. Zaradi sintetičnega vnosa hormona se zaustavi lastna produkcija le tega v testisih, kateri se posledično zmanjšajo, čemur pravimo hipertrofija, ob tem pa se zmanjša število in kvaliteta spermijev, prav tako se uporabniki srečujejo z začasno in tudi permanentno impotenco. Prav tako ne smemo pozabiti na težave psihičnega izvora, kot npr. motnje razpoloženja in spanja. Dostikrat je prisotna povečana agresija.

V primerih povišanega testosterona se seveda poviša še ostala produkcija hormonov v telesu, katere prav tako štejemo pod stranski efekt, saj povečani nivoji estrogena povzročajo ginekomastijo (kopičenje maščobnega tkiva okrog žlez prsnih bradavic). Izrazito aknavost, povečanje prostate in plešavost pa v dobršni meri povzroča t.i. di-hydroxy-testosteron ali DHT.

Žensko občinstvo je zaradi manjše velikosti notranjih organov še bolj na udaru, saj tako prenesejo dosti manj stranskih efektov. Z izjemo značilnih moških negativnih učinkov na telo pa se ženske srečujejo z zmanjšanjem dojk, znižanjem glasu, povečanjem klitorisa, povečano poraščenostjo po telesu in motnjami in celo zaustavitvi menstrualnega ciklusa.

Uporabniki zato cikolom steroidov dodajajo substance, ki jim pravimo zaščite. Ta zaščita pa ima le ime in k zmanjšanju stranskih efektov pripomore bore malo (a so dober argument preprodajalcev prepovedanih substanc) a v manjši meri blokirajo receptorje v celicah, na katere se veže estrogen, DHT…

Uspeh na poti do cilja je seveda odvisen od mnogih faktorjev, ki krojijo končni razplet, kot so genetika, znanje, talent, spretnost, trdo delo, jeklena volja in ne nazadnje tudi sreča. Tekmovalci svetovnega elitnega kova so prav vse to in še kaj bi se našlo. V zadnjih letih je tu seveda čezdalje bolj v ospredju denar, ki pogojuje kvaliteto v vseh pogledih, tudi pri zgoraj omenjenih substancah, katere najpogosteje izvirajo iz vzhodnih držav, v katerih je prisotna močna kemijska industrija in velika korupcija. Od tu proti zahodu najdejo pot prepovedane substance, katere v največji meri končajo čez lužo. Kjer je sicer najkvalitetnejša industrija za razvoj takšnih in podobnih substanc doma v skrivnih vojaških laboratorijih, kjer še vedno za namene vojske razvijajo substance za superiorne rezultate, ki na daljši rok ne povzročajo (pretiranih) stranskih efektov. Od tu, na primer, lahko precej nazorno vidimo, od kje ameriški športniki na različnih športnih prireditvah dostikrat pobirajo zlate kolajne kot za stavo, a čez nekaj let ugotovijo, zakaj je bilo temu tako. Ker so imeli v krvi substance, katere so bile korak pred doping testi, korak, katerega je naredila največja veja na svetu, vojaška industrija. Na področju zakonodaje se steroidi v Sloveniji uvrščajo takoj za marihuano in ecstazyjem, s to razliko, da sta ti dve prepovedani drogi, steroidi pa spadajo pod zdravila in edini, ki na tem področju ureja, oziroma lahko kaj stori, je davčna inšpekcija.

V svetu športnikov, glasbe in filma je in je bilo dosti slavnih imen, ki so imeli in imajo opravka s prepovedanimi poživili. Nekatere zgodbe so se končale s srečnim, mnoge z nesrečnim koncem. A najbolj znan od vseh je prav gotovo Arnold Schwarzenegger, ki se je s steroidi povzpel iz avstrijskega dečka preko sedemkratnega naslova prvaka v bodybuildingu, prek slave Hollywooda vse do guvernerskega stolčka vezne države in kdo ve, če bodo spremenili ustavo, morda do predsednika ZDA. A vse to se lahko zgodi, le kje drugje, kot v Ameriki. Dosti bolj realna je razlaga šestkratnega svetovnega prvaka v bodybuildingu Doriana Yatesa, ki je steroide užival kot cigarete, ob tem je seveda dejal, da lahko nekdo kadi celo življenje in mu ne bo nič, medtem ko bo drugi kmalu umrl. A kdo lahko trdi, da to ne boš prav ti?

Za konec bi bilo dobro omeniti nekaj dejstev ob uporabi in zlorabi poživil. Resnica je, da se vsak odloči po svoji volji, a morda bi se bilo tu treba vprašati, če je to vredno truda, časa, denarja in ne nazadnje zdravja. V življenju je dosti stvari pomembnejših od nekaj kilogramov mišic ali sekunde ali dveh. Zadnje čase se mi zdi, da šport kot tak izgublja svoj blišč in rek zdrav duh v zdravem telesu je le še spomin na čase naših dedkov in babic. A kaj bi Adi Smolar dejal na ta nori svet? Saj te prime, pa te mine, fantje in dekleta, ne ga srat, je bolje zdrav ostat…