Sonce, morje, piki žuželk in ožigi meduz

Piki žuželk

V našem okolju žuželke predstavljajo predvsem neprijetno nadlogo. Na mestu pika se običajno pojavi srbečica, rdečica in oteklina. Običajni piki so nenevarni, saj srbečica, rdečica in/ali oteklina izginejo v nekaj dneh.

Čebele, ose in sršeni nas pičijo predvsem v samoobrambi, zato se jim izogibajmo, če je le možno. Piki niso nevarni, razen za ljudi, ki so na pike alergični. Ljudje, ki so na pike žuželk alergični, morajo ravnati še posebej previdno. Alergijski pojavi so lahko lokalni ali sistemski. Pri lokalni preobčutljivostni reakciji nastane na mestu pika večja srbeča oteklina, ki lahko vztraja tudi več dni. Koža na prizadetem predelu je običajno pordela. Sistemske preobčutljivostne reakcije razdelimo na lahke in težke. Za lahko sistemsko preobčutljivostno reakcijo je značilna prizadetost kože in podkožja. Pojavi se srbenje, rdečina, koprivnica in oteklina na od pika oddaljenem mestu (npr. na ustnici, veki, ušesu). Pri težki sistemski preobčutljivostni reakciji so prizadeta dihala in obtočila. Bolnik čuti oteženo dihanje, v prsih mu lahko piska, ima pospešen srčni utrip, postane omotičen, lahko izgubi zavest ali celo doživi anafilaktični šok. Težke sistemske preobčutljivostne reakcije so življenjsko nevarne. Alergijski pojavi se praviloma razvijejo zelo hitro po piku, v nekaj minutah do 1 ure.

Preventiva je boljša od kurative, to velja tudi pri zaščiti pred piki žuželk, opeklinami ali ožigi meduz.

Vsaka reakcija na mestu pika ni alergija. V večini primerov so bolečina, srbečica in rdečica posledica vbrizganega strupa žuželke, ki vsebuje snovi, imenovane biogeni amini, in beljakovine.

Ožigi meduz

Še posebej previdno moramo ukrepati, kadar meduze oplazijo otroke ali starejše. Četudi v naših vodah ne spustijo strupa, vseeno lahko izločijo toksine, na katere se lahko telo odzove z večjo ali manjšo mero občutljivosti, najbolj pa ogrožajo tiste, ki niso zelo močni ali popolnoma zdravi. Zdravnika morate obiskati, kadar se pojavi kakršna koli hujša reakcija: slabost, omotičnost, bruhanje, povišana temperatura, glavobol. Njegovo pomoč raje poiščite tudi, kadar je mesto ožiga veliko, oziroma že tako bolj občutljivo. Če je prizadeto oko, nujno potrebujete tudi posredovanje oftalmologa.

Kako ravnati pri opeklini meduze?

Ožig v prvem trenutku speremo z morsko vodo, medtem ko ožigalke, ki so ostale na koži, odstranimo s kamnom ali papirjem, nikakor ne s samo roko. Najbolj enostaven način je, da na mesto ožiga nanesemo peno za britje in z britvico, rezilom noža ali s kreditno kartico postrgamo peno, kot bi se brili. Če nimate ničesar od navedenega, uporabljajte morsko vodo in kamne.

Večje, dobro vidne ožigalke odstranimo s pinceto ali z rokavicami, preden ožig 'obrijemo'. Nikar se jih ne dotikajmo z golimi rokami!

Ožigalke, ki so ostale v koži, še naprej izločajo strup, zato jih je treba 'deaktivirati'. Najlaže to storimo s solatnim kisom: gazo ali drugo tkanino prepojimo s kisom in obkladek položimo na mesto ožiga.

Doma nato prizadeto območje hladimo s hladnimi obkladki, morda celo z ledom (ki pa ga prej zavijmo v čisto krpo). Bolečine lajšajmo s protibolečinskimi sredstvi, v primeru hujše reakcije poiščimo pomoč zdravnika, ki nam bo lahko predpisal antihistaminske tablete in lokalni anestetik.

Ožigi meduz so lahko izjemno boleči in lahko vplivajo na naše plavalne sposobnosti, zato poskrbite, da čim prej pridete iz vode oziroma, da osebi, ki jo je ožgala meduza, pomagate na plažo.