Škrlatna koruza

Temno škrlatna barva njenega storža je pravzaprav naravna zaščita rastline pred negativnimi vplivi UV-žarkov, ki so zaradi nadmorske višine in bližine ekvatorja nadvse izraziti. Koruza se vijolično obarva zaradi posebne sestave prsti.

V tisočletjih se je razvila v več kot 55 vrst različnih barvnih odtenkov .

Katere pozitivne učinke skriva škrlatna koruza?

Uživanje škrlatne koruze lahko ima sledeče pozitivne učinke:

• znižanje ravni slabega, škodljivega holesterola,
• spodbujanje krvnega obtoka in zmanjšanje možnosti srčno-žilnih obolenj,
• pospeševanje metabolizma in izdelava kolagena v sklepih in koži,
• povečevanje nastajanja adiponektina, ki vpliva na zmanjšanje telesne teže.
• deluje protivnetno in antimikrobno,
• pomaga celicam pri obnovi.

Najpomembnejše snovi v škrlatni koruzi so antioksidanti antocianini, ki ji dajejo značilno modrovijolično barvo. Organizem iz antocianinov izdeluje protein adiponektin, ki ima funkcijo hormona. V najnovejših raziskavah so znanstveniki ugotovili, da je premajhna količina adiponektina v organizmu odgovorna za prekomerno težo kot tudi za povišan slab holesterol (LDL) in sladkorno bolezen. V večini primerov se vse tri težave pojavljajo sočasno. Suhi ljudje imajo višjo raven adiponektina kot debeli, zato so nekateri ob uživanju iste količine hrane suhi, drugi pa debelejši.

Šrlatna koruza vsebuje visoko koncentracijo antocianinov (bistveno več kot aronija) z najboljšim antioksidantom ciadinin-3-glukozidom, ki ščitijo pred oksidanti in škodljivostjo prostih radikalov.

Najkakovostnejši prah škrlatne koruze, ki ga uporabljamo kot prehranski dodatek, ni narejen iz koruznih zrn, ampak iz sredice v sredini storža.

Zakladnica antioksidantov

Kraljevski odtenki storža purpurne koruze so pravzaprav rastlinski pigmenti antocianini, ki jih uvrščamo med flavonoide oz. fenole in naj bi delovali antioksidativno. Poleg klorofila so antocianini najbolj razširjena rastlinska barvila, odgovorna za rdeče in vijoličaste odtenke jesenskega listja, vijolično-modro barvo robid, grozdja, jajčevcev, kolerabe, vijolic, encijana ... Borovnice med drugim tudi zaradi visoke vsebnosti antocianinov veljajo za hrano, ki učinkuje zdravilno, kar so znanstveno dokazali. Raziskovalci Univerze v Teksasu so ugotovili, da je vsebnost antioksidantov v sveži purpurni koruzi kar štirikrat višja kot v svežih brorovnicah,

Antioksidanti so lovilci in nevtralizatorji prostih radikalov, ki nastajajo pri normalnem metabolizmu celice ali pa jih v telo vnašamo z nezdravim življenjskim slogom (kajenje, izpostavljenje UV-žarkom, psihični in fizični stres itd.). Oksidativni stres oz. čezmerno število prostih radikalov vodi v poškodbe DNK, proteinov in lipidov ter predstavlja vzrok za staranje, nekatera rakava obolenja, nevrodegenerativna stanja (npr. alzheimerjeva bolezen) ter kardiovaskularna obolenja. V Peruju se purpurna koruza tradicionalno uporablja pri vseh boleznih, za katere danes vemo, da jih povzroča prevelika količina prostih radikalov.