Baobab

Nekateri njegovo delovanje razlagajo z izrazito dobrim alkalnim profilom. Vsebuje petkrat več kalija od banan, bogat je s kalcijem, vsebuje linolno kislino ter vitamine C, B2 in B3. Za večino teh snovi je znano, da delujejo protivnetno. Domačini ga zato uporabljajo za odpravo oteklin, zniževanje telesne temperature in lajšanje bolečin. Baobab je znan tudi pod imenom (opičji) kruhovec ali drevo življenja.

Baobab je znan tudi pod imenom (opičji) kruhovec ali drevo življenja.

Bogat vir vlaknin

Baobab je afriško drevo, ki uspeva v afriških savanah. Tamkajšnji prebivalci ga imenujejo tudi drevo življenja, še posebej pa cenijo njegove sadeže, ki jih odlikujeta visoka vsebnost prebavnih vlaknin in bogata hranilna vrednost.

Sadeži baobaba so bogat vir vlaknin, vitaminov C, B1, B2, B3 in B6, antioksidantov, aminokislin in najpomembnejših mineralov – železa, kalija, fosforja in kalcija.

Baobab zagotavlja idealno količino in razmerje 15-30% topnih in 15-30% netopnih vlaknin.

Opičji kruhovec ima v folklorni afriški medicini pomembno vlogo, znanost pa je šele pred kratkim izolirala številne zdravilne sestavine, ki se nahajajo tako v semenih, korenini, listih, lubju, kot seveda tudi v sadežu. Med njimi izstopajo tritepinoid beta-sitosterol, beta-amirin palmitat, alfa-amirin palmitat in ursolna kislina, ki zavirajo rast rakavih celic in se široko uporabljajo v kozmetiki.

Z baobabom se zdravi diarejo in grižo.

100 g moke opičjevega kruhovca vsebuje 75,6 % ogljikovih hidratov, 2,3 % beljakovin in nizko stopnjo lipidov (0,26 % vseh lipidov).

Priporočena količina zaužitega baobaba je 4 g ali dve čajni žlički. Prah zmešamo v vodo, sok, mleko, jogurt ali smoothie.

Kje raste baobab?

Baobab raste v afriških savanah, posebej dobro uspeva v Senegalu. Baobab se nabira v divjini, pa še to le dele, ki jih narava lahko pogreši – predvsem le sadeže in liste. Z nadzorovanim pobiranjem plodov in listja se zmanjša negativen vpliv na okolje. Trda lupina baobaba pa je prekrita z mikroskopskimi dlačicami, ki ščitijo sadež pred zajedavci, zato ni potrebna uporaba nikakršnih pesticidov in konzervansov.

Najboljši del baobaba je torej posušena sredica.

Pri pridobivanju moke se uporablja samo preproste mehanske postopke. Sredica se posuši znotraj zaprte lupine, tik pred obdelavo se lupina stre in izloči sredica. Sledi preprost postopek mletja in sejanja, ki izloči moko in pusti seme nepoškodovano. Moka se nato skladišči po predpisih za prehrano, del semen se uporabi za hladno stiskano olje, preostanek pa se posadi za pridelavo korenin in listja. Najboljši del baobaba je torej posušena sredica