
Špageti z omako iz bazilike in parmezanom
Arašidi
zdravje: hrana in zdravje, avtor: hlebpet
Če ste mislili, da so arašidi oreški, se motite. Sodijo namreč v družino stročnic in so zato bolj sorodni fižolu in gradu kot pa mandljem, lešnikom in pistacijam. Arašidi so poceni in si jih lahko kupi in privošči prav vsak, le malokdo pa ve, da jih lahko brez pretiranega truda vzgojimo tudi na domači gredici sredi Slovenije.
Arašidi rastejo pod površjem tal, užitna pa so le semena iz strokov.
Največ arašidov pridelajo na Kitajskem in v Indiji, kjer večino pridelka predelajo v olje, ki ga uporabijo za lastne potrebe.
Naj na tem mestu še enkrat poudarimo, da govorimo o neslanih in nepraženih arašidih, brez dodanih arom, začimb in soli. Ugotovljeno je bilo, da vsebujejo arašidi skoraj toliko antioksidantov kot sadje. Arašidi so tudi bogat vir beta-sitosterola, za katerega je značilno, da deluje proti rakavim celicam. Prav tako so tudi dober vir resveratrola, antioksidanta, ki je navzoč tudi v rdečem vinu in lahko pomaga pri srčnih obolenjih.
Arašidi so zelo bogati z antioksidanti, ki ščitijo pred boleznimi srca in žilja ter rakom.
Arašidi (zemeljski oreščki) so pogosto označeni kot nezdrava hrana, vendar znanstveniki ugotavljajo, da vsebujejo enako količino koristnih snovi kot jagode. Znanstveniki poudarjajo, da vse našteto velja za naravne, neslane in nepražene arašide, slanim zemeljskim oreščkom pa se je najbolje izogibati.
Arašide je priporočljivo uživati za zdravo srce, ob sladkorni bolezni, uravnavanju telesne teže in raku debelega črevesja.
V knjig 101 živilo, ki vam lahko reši življenje, navajajo, da naj bi bilo tveganje za pojav sladkorne bolezni (tip 2) do 27 % manjše pri ljudeh, ki so vsaj 5-krat tedensko pojedli pest arašidov ali 15 gramov arašidovega masla.
Arašide lahko pripravimo na različne načine. Lahko jih grizljamo same, lahko pa jih skuhamo ali spečemo in jemo podobno kot fižol. In kar je najbolj vznemirljivo, lahko jih tudi nakalimo in posadimo. Za uspešno setev kupimo surove arašide, ki so sicer oluščeni, vendar celi in s tanko rdečkasto kožico. Čez noč jih namočimo v vodi in nato posadimo v rahlo, peščeno prst, ki jo prej dobro pognojimo in globoko prerahljamo. V nasprotju z drugimi stročnicami arašidom prijajo nekoliko bolj kisla tla. Zrnje sadimo v vrste na razdalji 10 cm, v toplejših območjih 10 cm, in v hladnejših 4 cm globoko. Razdalja med posameznimi vrstami naj bo 75 cm. Skrbimo, da se prst na gredi ne izsuši, in ko se razvijejo rastline, jih redno zalivamo, vendar ne preveč. V ugodnih rastnih razmerah bodo rastline vzcvetele in tudi obrodile na tako poseben način.
Kaj jutri za kosilo? | ![]() |
malo za hec | ![]() |
MOJ vrt | ![]() |
Kaj danes za zajtrk | ![]() |
Ločevanje živil 90. dni - 5. del | ![]() |
Špageti z omako iz bazilike in parmezanom
Čokoladni diamanti za valentinovo (čokolatini, truffli)