Po Koroškem, po Kranjskem že ajda zori

Največ ajde pridelajo na Japonskem.

Zanimivo je, da največ ajde pridelajo na Japonskem, sledijo pa Rusija, Poljska, Kanada, Francija in ZDA. Tudi v Sloveniji pridelamo lepe količine ajde, vendar znatno manj kot pred stotimi leti, ko so jo naši predniki pridelali več kot koruze, pšenice in drugih žit skupaj. Ajda je ekstenzivna rastlina in ne daje veliko pridelka na hektar, a so vlaganja za pridelovanje ajde majhna. Ob povprečnem ugodnem letu daje 1500 kg pridelka na hektar. Glede na razmerje cen, pa lahko dobimo z ajdo prihodek, ki je primerljiv s pridelkom 4500 kg pšenice na hektar.

Med najpomembnejšimi učinkovinami ajde so še koristni antioksidanti, vitamin E ter folna kislina.

Ajda vsebuje veliko magnezija, vlaknin, vitamina B in mangana. Poleg tega ima precej flavonoidov, zlasti rutina, ki pomaga pri zmanjševanju »slabega« holesterola ter ugodno vpliva na krvi obtok. V ajdi so tudi lignini, ki lahko ščitijo pred rakom dojk in obolenji srca. Med najpomembnejšimi učinkovinami ajde so še koristni antioksidanti, vitamin E ter folna kislina.

Izročilo

Ajda je bila pomembno živilo v kitajski vojski, kjer naj bi vojakom povečala moč, vzdržljivost in pogum. Indijanci iz plemena Hopi so porodnicam za ustavitev poporodnih krvavitev dajali izvleček iz celotnih rastlin ajde.

V ljudski medicini se zel ajde že dolgo uporablja kot tonik za vene in kapilare. Ljudsko uporabo danes podpirajo tudi farmakološke in klinične raziskave. Na podlagi rezultatov teh raziskav lahko priporočamo pripravke zeli ajde pri lajšanju težav zaradi kroničnega venskega popuščanja oz. krčnih žil, kot so utrujene, težke noge, bolečine, krči v mečih in podobno.

Kako koristna je?

V zdravilne namene uporabljamo zel navadne ajde - liste in cvetove naberemo v času cvetenja in jih posušimo.

Podgane in miši, ki so jih hranili z ajdovo moko, so imele manj holesterola, manj telesne maščobe in manj želodčnih kamnov kot podgane, ki niso dobivale ajdove moke. Če so prehitro starajoče podgane hranili z ajdo, so se jim imunske celične sposobnosti okrepile bolj kot pri kontrolni skupini podgan, ki niso bile hranjene z ajdovo moko. V drugi raziskavi so podganam s sladkorno boleznijo v hrano dodajali ajdov koncentrat in ugotovili, da so se po obroku količine glukoze v krvi zmanjšale za 12 do 19 odstotkov. Veliko obetajo tudi rezultati raziskav na ljudeh, kjer naj bi potrdili, da ajda učinkovito vpliva na apetit. Poskusi iz leta 2005 so pokazali, da ajdove jedi prej povzročajo občutek sitosti kot jedi iz pšenice in drugih žit.

Ajda ne vsebuje glutena, zato jo lahko uživajo tudi ljudje s celiakijo.

Iz posušenih cvetočih rastlin si pripravljamo čaj, ki vsebuje veliko rutina, ki se uporablja za zdravljenje venske insuficience, torej krčnih žil.

Ajda spada med rastline z najvišjo vsebnostjo flavonoida rutozida; listi vsebujejo do 8%, cvetovi pa do 4% rutozida. Ta učinkovina je poleg drugih flavonoidov (kvercitrin, hiperozid) v največji meri odgovorna za farmakološke učinke zeli ajde.

Flavonoidi so znani naravni antioksidanti, imajo pa tudi ugodne učinke na ožilje.

Rutozid zmanjšuje preveliko prepustnost kapilar in povečuje mikrocirkulacijo - pretok krvi v kapilarah. Posledica krepitve kapilar je preprečevanje edemov, izboljšajo se znaki venskega popuščanja.

Poleg venskega popuščanja so ugodni učinki na krepitev kapilar zaželeni tudi pri drugih bolezenskih stanjih npr. pri diabetični retinopatiji in hemoroidih.