Kumin

Kumin se pogovorno najpogosteje imenuje »rimska kumina«, »laški kumin« ali »laška kumina«.

Ste vedeli?

Kumin je v srednjem veku postal simbol za zvestobo. V Nemčiji sta ga nekdaj k poroki nesla tudi ženin in nevesta, da bi bila zaobljuba k zvestobi še trdnejša. Verjeli so, da bo njegovo uživanje zadržalo ženo in moža pri hiši.

In če ste za hip pomislili, da je pri naslovu prišlo do slovnične napake in da smo pozabili pripisati na koncu črko a, potem se motite. To se dogaja v skoraj vseh evropskih državah, kjer je zmeda kaj je kumin in kaj kumina precej pogosta in običajna.

Kumin je sicer botanično v sorodu s kumino, podobna sta si tudi po zunanjosti, vendar pa sta njuna značaja povsem različna.

Kako kumin ločiti od kumine?

Tako kumin kot kumina sodita v družino kobulnic. Kumin od kumine ločimo po značilnih podolžnih rebrih. Njegova ovalna so karamelne do nežno rožnate barve, medtem ko semena kumine spominjajo na obliko srpa in so precej temnejša (običajno temno rjava). Semena kumina se obirajo ročno in se nato posušijo na soncu.

Če nimate radi kumine, dajte vsaj priložnost kuminu in se pustite presenetiti. Je nekaj povsem drugega kot kumina. Kumina nas po vonju lahko spominja tudi na koper, in sicer zaradi karvona, ki ga vsebujeta oba, kumina pa ne. V kuminu je kuminal v eteričnem olju tisti, ki poskrbi za njegov značilen vonj in okus. Tisto, kar začutite na jeziku je povsem drugačno od vtisa, ki ga pusti vonj. Verjetno je tudi zato tako zelo priljubljen v kuhinji. Vonj je sladkas, okus trpek, aroma pa podobna meti. Kumin je rahlo pekoč in grenak.

Na kratko bi lahko rekli, da kumin poboža čute in želodček, pomiri ogenj in spravi misli v red.

Kumin vsebuje eterično olje, ki deluje protivnetno in protibakterijsko, poleg tega pa vsebuje vitamine, elemente v sledovih, minerale in snovi, ki so pomembne za krepitev imunskega sistema. Kumin je pri tem zelo učinkovit, zato ga priporočajo tudi v boju s tumorjem.

Kumin je odličen tudi v boju proti alergijam, predvsem pri alergijah na beljakovine ali sir. Tako vzhodna kot zahodna medicina pa se strinjata, da kumin krepi želodec, spodbuja apetit ter deluje proti napenjanju, črevesnim krčem, prebavnim motnjam in driski.

Kumin se uporablja tudi kot stimulans za srce in živčni sistem. Če je živčevje zelo preobremenjeno, da povzroča glavobole, priporočajo v osnovnem olju razredčeno eterično olje kumina, ki se ga vtre v sence.

Kumin tudi blaži menstrualne krče, kar je verjetno povezano s tem, da deluje protibolečinsko in obenem preprečuje strjevanje krvi. Prav tako pomaga pri kašlju in prehladu.

Če požvečite nekaj semen kumina, lahko preženete neprijeten zadah, celo po zaužiti hrani z veliko česna.

Kumin je zaradi zdravilnih lastnosti vitalnega pomena za ajurvedsko kuhinjo. Pomirja premočen ali razdražen prebavni ogenj in izboljša vsrkavanje mineralov skozi tanko črevo. Pomaga lajšati težave z vetrovi in deluje blago protibolečinsko.

Kumin spodbuja regeneracijo tkiv po bolezni ali poškodbah. Uporablja pa se zudi kot sestavina za protivnetne obkladke.

Uporaba v kulinariki

Dobro se ujame s cimetom, česnom, črno kumino, gorčičnimi semeni, janežem, ingverjem in podobno. Ker je kumin hkrati nežen in prodoren, vsaki jedi ali mešanici da poseben značaj.

V domači kuhinji se kumin najpogosteje uporablja pri kislemu zelju, vloženi zelenjavi, klobasam, paradižnikovi omaki, enolončnicam, jajčnim in riževim jedem, siru in podobno.