Ali sadje redi?

Napačne sodbe o tem, da naj bi sadje redilo, so predvsem posledica nepoznavanja in nepravilne uporabe podatkov. Res je, da sadje vsebuje fruktozo, toda ta fruktoza ni nikakor povezana z rafinirano fruktozo. Fruktoza je res sadni sladkor, problem pa se pojavi zaradi napačnega poimenovanja in uporabe izraza »rafinirana fruktoza«. Le-ta namreč nima nobene povezave s sadno fruktozo in je pridobljena kemično iz sladkorne pese, sladkornega trsa ali koruze. Vsi nezaželeni učinki fruktoze se nanašajo zgolj in samo na rafinirano fruktozo. Rafinirana fruktoza povzroča zamašenost jeter in porast maščob v krvi, zato jo res ni priporočljivo uživati v prekomernem obsegu.

Fruktoza v sadju ni problematična, saj je povsem naravna in za telo neškodljiva.

Zakaj fruktoza v sadju ni nevarna?

Fruktoza je za naše telo in zdravje nevarna le takrat, kadar se je v telesu nabere velika količina, kar pa se zgodi le, ko zaužijemo rafinirano fruktozo. V sadju količina fruktore ni tako velika, poleg tega pa njeno sproščanje upočasnijo vlaknine. Poleg vlaknin so v sadju prisotni še koristni minerali, vitamini in fitohranila. Glikemični indeks sanja je relativno nizek, to pa zato, ker je fruktoze malo in v jetra vstopa postopoma in ne prehitro.

Mnogo bolj nevaren od fruktoze je vsebnost fitofarmacevtskih sredstev – pesticidov in herbicidov, če uživamo neekološko sadje.

Naj bo sadje del uravnotežene prehrane

Najbolj koristno je, da sadje in zelenjavo, skupaj z žitaricami, mesom, oreški in tekočino zaužijemo v enakomernih količinah. Le raznolika hrana je osnova za zdravje in dobro počutje. Nobeno prenajedanje ni koristno, tako tudi uživanje le sadja ali prenajedanje z njim ni koristno. Kadar je sadje del uravnotežene prehrane, ne redi. Priporočljivo je pojesti od 3-5 enot sadja dnevno, kar pomeni približno 250 g. Če se zamislimo nad svojimi prehranjevalnimi navadami in preštejemo koliko enot (raznolikega) sadja pojemo, potem je pri večini odgovor, da bi bilo smiselno vnos sadja povečati in ne omejiti.

Smiselno je uživanje tudi suhega sadja, tu pa vendarle moramo paziti, da ga ne pojemo preveč. Suho sadje je majhno, koncentrirano, zato tu hitro pride do prenajedanja. Priporočila so takšna, da je na primer smiselno pojesti dve enoti suhih marelic, 6 krhljev suhih jabolk in podobno. Če je suho sadje dodatno soljeno ali sladkano, nikakor ni več enakovredno svežemu sadju, zato bodite pri uživanju še bolj pazljivi, da ga ne užijete v prevelikih količinah.

Kako je s sadnimi napitki?

Pogosto velja zmota, da s sadnimi sokovi lahko nadomestimo uživanje sadje. Nikakor! Sadni sokovi so polni sladil in umetnih koncentratov, zato je priporočljivo uživanje le sveže stisnjenih sokov, brez dodatnih sladil in arom. Delno primerljivi so le smoothie-ji, če so pripravljeni iz raznolikega sadja in brez dodanih sladkorjev in konzervansov.