Otresite se stresa

Povečini stres  povzročijo različni dogodki v našem življenju, tako pozitivni kot negativni. Kako bo posameznik prenašal stres in stresne situacije pa je odvisno samo od njega, njegove osebnosti, samozavesti, dojemanja in presojanja, psihične trdnosti, izkušenj iz preteklosti in podobno. Razmerje med našimi lastnimi zahtevami in zahtevami okolja ter sposobnostjo reševanja je tisto, kar nam pove, ali bo stres škodljiv in uničevalen (negativen stres) ali pa ga bomo obvladali in nas bo celo spodbudil k dejanjem (pozitiven stres). Za normalno življenje je nekaj stresa nujno potrebnega. Težava pa nastane tam in takrat, ko je stresnih situacij preveč, so preveč zgoščene, premočne ali predolgo trajajo. V takih primerih lahko stres vodi v različne motnje:

• prebavne motnje: čir, driska, zaprtost, izguba teka, pretirana ješčnost, zgaga, slabost, bruhanje;
• motnje srca in ožilja: visok krvni tlak, motnje srčnega utripa;
• motnje imunskega sistema: revmatoidni artritis, sladkorna bolezen, nekatera rakava obolenja, alergije;
• motnje mišičnega sistema: mišični krči, bolečine v vratu in hrbtu;
• motnje dihal: pogosti prehladi, astma;
• duševne motnje: zloraba psihoaktivnih snovi in posledična odvisnost, anksiozne motnje in depresija.

Spodnja tabela prikazuje različne življenjske okoliščine, ki so pomembni povzročitelji stresa:

KAJ STORITI? KAKO PREMAGATI STRES?

Najprej je treba stres prepoznati in si ga priznati. Šele nato ga lahko začnemo obvladovati. Ne dovolimo, da stres premaga nas - mi moramo premagati njega! Najslabše je zanikanje problema, češ "nič se ni zgodilo". S tem problema ne rešimo. Mnogo bolje se je z njim spoprijeti. Uspešneje se spoprimejo s stresom ljudje, ki so nagnjeni k temu, da ocenjujejo stresno situacijo kot nekaj, kar lahko nadzorujejo, obvladujejo. Podobno velja za tiste, ki postanejo pod vplivom stresa dejavnejši, ga vzamejo kot izziv. Za takšne ljudi stres ni nujno nekaj negativnega. Če znamo s stresom upravljati, je lahko tudi pozitiven (dobri stres), kajti človek ima takrat več motivacije, poveča se zbranost, učinkovitost.

Blagodejno pa bo vplival tudi čaj za pomiritev, ki si ga lahko pripravite iz melise, hmelja, baldrijana in šentjanževke.

Tudi optimizem in humor sta dokazano koristna - celo pri hudih boleznih. Saj vendar vsi poznamo rek "smeh je pol zdravja". Pozitivno mišljenje in optimistično razpoloženje povečata sposobnost in brezhibnost imunskega odziva organizma. Pri vsem tem so nam lahko v pomoč različne vaje za

Tudi rezultati gibanja so opazni takoj: zadovoljstvo, zdravje, lepši videz in samozavest. Na ta način najlaže sprostimo nakopičene napetosti.

sprostitev, pa tudi splošni ukrepi za krepitev zdravja. Uravnotežena prehrana, več gibanja (po možnosti na svežem zraku), dobri odnosi v družini, delovnem in bivalnem okolju, so zelo pomembni. Še vedno radi jemo preveč, zlasti mesa in enostavnih ogljikovih hidratov (slaščice). Raje jejmo več sadja in zelenjave, uživajmo manjše obroke večkrat na dan. Privoščimo si zajtrk, dopoldansko malico, kosilo, popoldansko malico in večerjo. Vendar se izogibajmo obilnih obrokov, še zlasti zvečer pred spanjem.