Pravilna makrobiotična prehrana vrača zdravje

Žita in izdelki iz žit sestavljajo približno polovico makrobiotične prehrane, sledijo pa jim biološko pridelana zelenjava, stročnice, sadje, oreščki in semena, kot so lešniki, mandlji, orehi, bučna in sončnična semena.

PRIVOŠČIMO SI ORGANSKO PRIDELANA ŽIVILA

V naše obroke moramo vključiti čim več beljakovin, ki so v leči, fižolu, pšeničnem mesu in tofuju, sploh če želimo pridobiti mišično maso. Število obrokov je po makrobiotičnih načelih odvisno od naše telesne zgradbe, načina življenja, starosti, zdravstvenega stanja in dela, ki ga opravljamo.

Makrobiotična prehrana vsebuje organsko pridelana živila, ki so čim manj predelana, brez aditivov in v glavnem rastlinskega izvora. Vsebuje vegetarijanska in veganska načela, vendar pa hkrati dopušča možnost, da se ljudje, ki jim podnebje, okolje in tisočletni način prehranjevanja z mesom ne dopušča velikih sprememb, še naprej prehranjujejo tako kot nekoč, saj jim tako narekujejo zakoni narave in načelo nujnosti.

IZBIRAJMO ŽIVILA Z NAŠEGA PODNEBNEGA PASU

Makrobiotika priporoča jedi, ki rastejo v tistem podnebnem pasu, v katerem živimo, saj vsebujejo energijo, sestavine in lastnosti, ki najbolje podpirajo preživetje človeka v tem okolju. Način priprave hrane prilagajamo letnemu času, zato pozimi kuhajmo dlje časa, saj z ognjem dodajamo energijo, ki nas greje, poleti pa uživajmo več presne hrane oziroma obroke pripravljajmo tako, da jih kuhamo kratek čas.

Letnemu času prilagajajmo tudi izbor živil in zelenjave, zato pozimi uživamo več korenaste in fermentirane zelenjave, sadje našega okolja, okroglozrnati riž ter ajdovo in proseno kašo. Poleti jejmo več listnate zelenjave, ječmena, polente, polnovrednih testenin in dolgozrnatega rjavega riža.

POSKRBIMO ZA PESTROST ŽIVIL

V vseh letnih časih pa moramo poskrbeti za pestrost živil, ki sestavljajo obrok, zato moramo jesti različno zelenjavo, različne barve, okuse in vonje živil. Pripravljamo jih na različne načine in tako telesu dovajamo vse potrebne snovi ter se tako izognimo nevarnosti, da bi nam primanjkovalo določenih vitalnih elementov.

Makrobiotika nas uči tudi, da moramo zmanjševati količine in zviševati kakovosti obroka, saj moramo uživati ravno toliko, kolikor potrebujemo, in ne preveč. Tako se naučimo razlikovati med resničnimi potrebami telesa in trenutnimi željami, ki nas pogosto vodijo k nezdravim izbiram hrane.

POSVETITE SE PRIPRAVI HRANE

Makrobiotika se ogromno posveča tudi pripravi in uživanju hrane, zato odsvetuje uporabo mikrovalovnih pečic in električnih štedilnikov. Hrano naj bi vedno kuhali na ognju, nikoli pa naj ne bi uporabljali zamrznjene ali vnaprej pripravljene hrane.

Jedli naj bi vedno v miru in samo takrat, ko smo lačni, hrano pa bi morali dobro prežvečiti. Pri pripravi hrane pa naj bi tudi skušali pozabiti vsakdanje skrbi in imeti pozitivne misli, saj se tudi naša čustva in razmišljanja prenesejo v hrano, ki jo kuhamo.