Čas je za žita!

ZJUTRAJ SI PRIVOŠČIMO KVINOJO, OVES IN KAMUT

Kvinojo najpogosteje uporabljamo za sladice, solate in zajtrke, saj vsebuje dvakrat več proteinov kot beli riž ter približno toliko aminokislin kot soja. Kvinoja je bogata z vitaminom B2 in magnezijem, zato bi morali kvinojo v svoj vsakdanji jedilnik vključiti vsi, ki trpijo za migrenami, saj si lahko tako pomagajo zmanjšati pogostost tovrstnih glavobolov. Zaradi njenega bogastva, ki ga skriva v sebi, kvinojo imenujemo tudi kaviar med žiti.

Kvinoja je odlično zaščitno živilo proti raku, napolni z energijo, koristi srcu in krvnemu obtoku, znižuje holesterol in telesno težo. Privoščiti pa bi si jo morale tudi matere, ki še dojijo. Kvinoja pa je tudi antioksidant.

Za zajtrk si lahko privoščimo tudi oves, ki je sladko žito. Oves v ovoju je primeren za čaj, ki deluje zdravilno na sluznico in sečne poti, oluščenega pa uporabljamo za rižote.

Oves vsebuje vitamin B in folno kislino, kalcij, železo, magnezij, fosfor, kalij in cink. V njem najdemo še ogljikove hidrate, maščobne kisline, vlaknine in beljakovine. Oves je hranilen in znižuje raven holesterola v krvi. Ima tudi diuretične lastnosti, spodbuja delovanje ščitnice in je koristen pri sladkorni bolezni.

Tretje idealno žito za zajtrk pa je kamut, stara sorta pšenice, ki je odporna na vse razmere. Njen genski zapis je tekom časa ostal nedotaknjen, zato jo lahko gojimo biološko, idealen pa je tudi za ljudi, ki so občutljivi na gluten. Bogat je z vitaminom E, idealen pa je za pripravo jutranjih kašic, kruha in peciva, saj se ponaša z odličnim maslenim okusom.

AJDA ZA UMSKE NAPORE, PROSO ZA LEPOTO

Še eno izjemno žito, ki ga ne bi smeli spregledati, je ajda, ki je bogata z beljakovinami, kalcijem, železom, vitamini, jodom in cinkom. Zdravilno deluje proti visokemu krvnemu tlaku, sladkorni bolezni in revmatizmu, uporabljamo pa jo v juhah, golažu in kot prilogo k jedem.

Proso je prav tako žito, ki je zelo primerno za ljudi na brezglutenski dieti. Zmanjšuje utrujenost, uravnava živčni sistem in je priporočljivo zlasti za noseče ženske in rekonvalescente.

Ajdo bi si morali privoščiti vsi, ki opravljajo umsko delo in pa študenti.

Ajda vsebuje tudi vitamin B in rutin, ki je snov, ki varuje srce. Ajda je brez glutena, zato je ajda tudi odlično nadomestilo za pšenico, saj jo lahko jedo tudi ljudje, ki imajo celiakijo in ki ne prenašajo glutena.

Žito, s katerim pa lahko zelo vplivamo na naše zdravje in lepoto, pa je proso. Proso deluje blagodejno na želodec, vranico in trebušno slinavko, priporoča pa se tudi vsem, ki jemljejo antibiotike, saj pomaga obnavljati črevesno floro. Prav tako pa zelo ugodno vpliva na kožo, lase in nohte, saj vsebuje ogromno vitamina E, provitamina A, vitamina B in niacina.