Brezglutenska dieta

VSEŽIVLJENSKA DIETA, KI OMOGOČA POLNO ŽIVLJENJE

Trebušne bolezni, kot je celiakija, so opisovali že zdravniki v Stari Grčiji, terapijo zanjo pa je v 19. stoletju opisal dr. Samuel Gee. V 50. letih 20. stoletja je dr. Willem Karel Dicke odkril povezavo z glutenom in tako so strokovnjaki potrdili brezglutensko dieto kot obliko prehranske terapije.

Brezglutenska dieta je vseživljenjska dieta, s pomočjo katere pa marsikateri bolnik s celiakijo lahko živi polno življenje. Ker gluten ni življenjsko pomembna hranilna snov, lahko brezglutensko dieto poskusijo tudi ljudje, ki nimajo zdravstvenih težav.

DIETA JE LAHKO VELIKO OLAJŠANJE ZA BOLNIKE S CELIAKIJO

Ta dieta je primerna za ljudi, ki ne smejo uživati glutena, bodisi zaradi njihove intolerance na gluten bodisi zaradi prebavnih motenj, ki jih imajo po uživanju žitaric, kot so pšenica, ječmen in rž.

Celiakija je avtoimunska bolezen sluznice tankega črevesja, pri kateri ljudje s celiakijo ne morejo prebaviti beljakovine gluten, ki jo najdemo v določenih žitih. Če iz svoje prehrane črtajo gluten, se ponovno obnovijo resice tankega črevesa in prevzamejo svojo običajno vlogo. Zdravstveno stanje bolnika s celiakijo se lahko po prehodu na brezglutensko prehrano namreč zelo hitro izboljša.

GLUTEN VSEBUJEJO PŠENICA, RŽ IN JEČMEN

Gluten je sestavni del beljakovin v določenih žitih. Vsebujejo ga pšenica, rž, ječmen in njihovi stranski produkti, zanimivo pa je, da je gluten pri različnih vrstah žit različen. Gluten namreč veže vodo in skrbi za elastičnost in povezanost testa. Poškodbe na sluznici pri bolnikih s celiakijo povzročajo glutenske beljakovine, ki jih imenujemo prolamini.

Ljudje s celiakijo pa se ne smejo pri prehrani pregrešiti, saj že najmanjše napake v dieti lahko sprožijo poslab��anje. Uspeh te diete je na kocki zlasti takrat, ko se te napake oziroma pregrehe nenehno pojavljajo. Pot do uspeha pri tem črevesnem obolenju se namreč skriva v dosledni spremembi prehrane za vse življenje.

KLJUB DIETI LAHKO UŽIVAJO ŠIROK NABOR ŽIVIL

Dovoljena živila so amarant, maranta, ajda, koruzni otrobi in moka, lanena semena, moke iz stročnic, teff, tapioka in maniok. Uživajo lahko tudi mleko, meso, ribe, jajca, stročnice, riž, koruzo, proso, sadje in zelenjavo, krompir, med in sladkor. Pozorni pa morajo biti na morebitne dodatke, ki jih nek proizvod vsebuje, saj ti dodatki lahko vsebujejo gluten.

Prepovedana živila so pšenica, tudi durum moka, kamut in pira. Odpovedati se morajo tudi ječmenu, pivu vseh vrst, sladu in pivskemu kvasu ter rži, rženemu kruhu in moki.

NAPRODAJ JE VEDNO VEČ IZDELKOV BREZ GLUTENA

V zadnjih nekaj letih se je na trgu povečalo število izdelkov za to bolezen in tudi v slovenskih trgovinah z zdravo prehrano in večjih trgovskih centrih se njihova ponudba širi. Kupite jih lahko tudi prek spleta in v nekaterih lekarnah.

Bolnik s celiakijo se mora ob nakupu hrane obvezno seznaniti z vsemi sestavinami, navedenimi na embalaži. Na njej mora biti točno razvidna poimenska sestava proizvoda.

PAZLJIVO PRI OBISKU RESTAVRACIJ

Gluten namreč vsebujejo tudi razni dodatki v izdelkih, na primer zgoščevalci, stabilizatorji in konzervansi. V izdelkih pa morajo biti znane tudi vrste škroba, saj je le – ta lahko različnega izvora. Če je škrob pšenični, namreč vsebuje gluten, zato ne smemo kupovati proizvoda, na katerem je navedeno, da vsebuje škrob, saj ne poznamo izvora tega škroba.

Paziti pa morajo tudi pri obisku restavracij, saj je težko izvedeti vse sestavine jedi. Brezglutenska dieta je sicer primerna za vsakogar, če je hranilno uravnotežena.

Literatura: Dr. Judith C. Rodriguez: Vse diete sveta