Borovničevi cmoki z orehi in pehtranom
Spoznajte topinambur
zdravje: hrana in zdravje, avtor: hlebpet
Topinambur izvira iz Severne Amerike. Spada med divjo hrano in je zelo zdrav. V Sloveniji je bil poznan predvsem kot krmna rastlina, manj pa kot izredno zdravo in bazično živilo, ki si ga lahko privoščimo v okusni solati. Počasi in vztrajno pa si utira pot tudi na naše krožnike.
ČUDOVIT OKRAS NA VRTU
Pri topinamburju se običajno uživa njegov krompirju podoben gomolj. Njegov okus je nevtralen, vendar škrobnat in hrustljav. Preseneti pa nas predvsem avgusta, ko zacveti, saj so njegovi cvetovi podobni cvetovom sončnice, le da so manjši. Manj znano dejstvo je, da je pravzaprav sorodnik sončnice.
Topinambur je zelo enostaven za gojenje na vrtu, vendar pa se tudi zelo hitro razraste, zato ga je naknadno težko izkoreniniti. Uživamo predvsem gomolje topinamburja. Korenike izkopavamo jeseni, ko rastlina odcveti in jo že nekoliko osmodi mraz. Takrat steblo odžagamo nad tlemi in gomolje izkopavamo po potrebi. Topinambur lahko izkopavamo vso zimo, izkopane korenike pa lahko nekaj dni hranimo v hladilniku, ker hitro ovenijo. Poleg korenik so užitni in zelo okusni tudi mladi poganjki in socvetni popki. Obstaja več sort topinamburja, ki se razlikujejo po barvi povrhnjice gomoljev. Lahko so svetlo rjave, rdeče in celo vijoličaste barve.
Gomoljev topinamburja ni treba lupiti, pomembno je, da jih dobro operemo in oščetkamo.
IZJEMNO BAZIČEN
Korenike so zelo sočne in hrustljave, predvsem pa nimajo izrazitega okusa, zato ga lahko dodajamo k drugi zelenjavi, sadju ali začimbnim omakam. Pod povrhnjico se namreč skriva vrsta rudnin in koristnih snovi. Topinambur vsebuje veliko vode, zato je najboljši surov.
Zanimivo je, da ne vsebuje škroba, ampak polisaharid inulin, ki se pod vplivom encima inulaze razgradi v fruktozo. Topinambur vsebuje nekaj beljakovin, nekatere vitamine skupine B, vitamina A in C, magnezij, silicij in železo.
ZELO PRIMEREN ZA DIABETIKE
Ker je bogat z rudninami, na naše telo vpliva bazično in pomaga vzpostavljati ravnovesje med kislinami in bazami.
Topinambur pozitivno vpliva na prebavo in preskrbo telesa z rudninami. Prav tako pa ne smemo pretiravati z njim, saj večje količine teh gomoljev lahko napenjajo, kar je najverjetneje posledica nepopolne razgradnje inulina.
Topinambur bi si morali privoščiti diabetiki, saj presnova fruktoze ne vpliva na raven inzulina. Vsebuje pa tudi levulin, holin in lecitin. Holin je sestavni del lecitina, ki vzdržuje raven krvnega tlaka. Lecitin omogoča prenos maščobnih kislin in presnovo holesterola. Levulin in balastne snovi v njem uravnavajo prebavo in pomagajo pri odpravljanju zapeke.
NAJBOLJŠI JE SUROV
Topinambur je najbolje uživati surov, saj kuhanje in pečenje uničita encim inulazo.
Sveže gomolje tanko narežemo ali naribamo v solate. Lahko jih narežemo na koščke in si jih privoščimo z začimbnimi omakami. Dobro se podajo tudi sadnim in mešanim solatam skupaj z jabolki, lešniki, orehi in rozinami.
Kombinacij topinamburja in raznih začimb je ogromno, saj se zaradi svojega nevtralnega okusa ujema skoraj z vsemi. Morda pa ga poskusite s česnom, svežo baziliko, peteršiljem, zmletim janežem...
Forumi (vroče teme)
Kaj jutri za kosilo? | Dragička |
MOJ vrt | malaga |
malo za hec | anjica1998 |
Kaj danes za zajtrk | johana |
Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |
Video recepti
Tajska rdeča curry pasta