Goveji file s štruklji in rdečo vinsko omako z grenivko
Bučke za boljšo koncentracijo
zdravje: hrana in zdravje, avtor: hlebpet
Bučke izvirajo iz orjaških buč, ki so doma v Južni Ameriki, Mehiki in zahodni Indiji. Danes jih največ pridelajo v Sredozemlju, Avstriji, Nemčiji, Veliki Britaniji in na Nizozemskem.
Bučke vsebujejo veliko betakarotena, vitaminov C, B in E, luteina, kalija, fosforja, kalcija, mangana in magnezija. Vsebujejo predvsem ogljikove hidrate in beljakovine.
Lupina bučk vsebuje celo vitamin E, zato bučk ne glede na njihovo velikost nikoli ne lupimo.
Bučke so lahko prebavljive, zato so priporočljive pri težavah s prebavo. Znižujejo raven holesterola v krvi in preprečujejo bolezni .
Bučke poživljajo in izboljšujejo koncentracijo. Vsebujejo veliko karotinov, hkrati pa tudi magnezija in zato tudi izredno hitro poživijo celično presnovo. Tako nahranijo in pomirijo živčevje ter povečajo telesne sposobnosti in sposobnost koncentracije. Bučke tudi znižujejo raven vode v telesu, razstrupljajo in pospešujejo prebavo. Na ta način pomagajo pri zniževanju telesne teže in hkrati skrbijo za zdravo črevesno sluznico. Lutein v bučkah pa je zelo koristen za oči.
Izberemo bučke, ki so ravne ali rahlo upognjene, dolge približno 15 do 20 cm, z majhnim pecljem in nežno zeleno lupino. Meso takih bučk je svetlo zeleno in hrustavo ter najboljšega okusa. Zrele bučke zrastejo do 40 cm in tehtajo okrog 2 kg.
Manjša kot je bučka, tem bolj nežen in rahel okus ima.
Bučke so izredno lahko prebavljiva hrana, zato so idealne kot dietno živilo.
ODLIČNE Z BAZILIKO IN ČESNOM
Iz mladih bučk si lahko pripravimo odlično solato, večje plodove pa kuhamo, dušimo, pečemo ali polnimo in popečemo. Okusne so kot priloga k mesnim, ribjim in piščančjim jedem. Ker je njihov okus nevtralen, jim je priporočljivo dodati začimbe, olivno olje, ingver in sol. Odlične so z baziliko, drobtinami, maslom, kajenskim poprom, sirom, smetano, koromačem, jajčevci, česnom, limono, majaronom, gobami, olivnim oljem, čebulo, origanom, peteršiljem, rožmarinom, žajbljem, timijanom, paradižniki, kisom ali lešniki. Pred pečenjem na žaru jih lahko mariniramo v balzamičnem kisu.
Iz surovih bučk lahko pripravimo t. i. bučkin karpačo – bučke narežemo na tanke rezine, jih pokapamo z limoninim sokom, natremo s česnom in potresemo s parmezanom.
ODLIČNE TUDI KOT SLADICA
Odlične so za pripravo kremnih juh, z nastrganimi bučkami si lahko popestrimo tudi jajčno omleto. Bučke pa lahko pripravimo tudi kot sladico. Na nastrgane bučke potresemo koščke naribane čokolade, za nekaj časa postavimo v zamrzovalnik in dobimo odlično osvežilno sladico.
Velika poslastica so cvetovi bučk, ki jih po navadi pripravimo ocvrte v krhkem testu ali pa jih polnimo s paradižnikom, kozjim sirom in zelišči. Bučkine cvetove lahko tudi blanširamo, spečemo v pečici ali jih pripravimo v juhi.
NA VOLJO VSE LETO
Bučke lahko kupimo vse leto, izberemo pa manjše in tanjše, saj so večje manj okusne. Biti morajo čvrste z bleščečo lupino, brez poškodb, gub, svetlejših ali mehkejših predelov.
Bučke hranimo v hladilniku neoprane ter jih porabimo v treh do štirih dneh. Shranjevati jih moramo ločeno od druge zelenjave, saj začnejo hitro gniti.
Najboljši način konzerviranja bučk je, da jih posušimo. Oprane plodove narežemo na koleščka, ki so debela približno 1 cm in jih posušimo. Preden jih uporabimo, položimo posušene bučke za tri ure v vodo.
Forumi (vroče teme)
Kaj jutri za kosilo? | rimljanka |
MOJ vrt | malaga |
malo za hec | anjica1998 |
Kaj danes za zajtrk | johana |
Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |
Video recepti
Zeljne krpice