Ponovni zmagoviti pohod rukole

dolgo časa dobro varovana skrivnost sredozemlja

Prvotni domovini rukole sta Azija in južna Evropa. Stari Rimljani so rukolo častili tudi zaradi zdravilnih lastnosti, saj je bila včasih osnovna sestavina sirupov proti kašlju, poleg tega pa so z njo zdravili skorbut. Svoj kulinarični razcvet je rukola doživela v 18. stoletju, kasneje pa je potonila v pozabo ter se obdržala le v italijanski kuhinji. Šele v zadnjih letih rukola doživlja ponoven razcvet po vsem svetu.

Rukola je samonikla sredozemska rastlina, ki najpogosteje raste v obmorskih krajih, najdemo pa jo med vinogradi, na travnikih in med zelenjavo na vrtu. Zraste do 40 cm visoko in je primerna za pridelavo od pomladi do jeseni.

Rukola se odlično poda k morskim jedem, solatam in daje nepozaben okus sendvičem in prigrizkom.

V slovenski Istri rukola raste skoraj vse leto.

bogata z vitamini, revna s kalorijami

Rukola je bogata z vitamini, zlasti z železom, vsebuje pa tudi folno kislino. Pospešuje prebavo, saj skrbi za izločanje želodčnih sokov, poleg tega pa spodbuja leno črevesje. Vsebuje veliko vode, deluje rahlo diuretično in ne vsebuje veliko kalorij.

vsestransko uporabna v kuhinji

V kulinariki uporabljamo mlade liste, ki imajo značilen oster okus, zmečkani pa nepozabno aromo. Liste uporabljamo sveže v solatah, kot začimbo jih dodajamo hladnim morskim solatam, jedem s tunino in jastogom, lahko pa jih tudi kuhamo v različnih omakah. Enostavni cvetovi služijo za dekoracijo.

Rukola se je že od nekdaj uporabljala v solatah ali kot priloga k drugim jedem. Sveže narezani ali celi listi so zelo dobrodošla popestritev okusa različnih solat, bodisi zelenih ali krompirjevih, ponudimo pa jo lahko tudi kot samostojno solato. Zapriseženi gurmani prisegajo, da je najbolj okusna, kadar jo začinimo z oljčnim oljem.

okusen dodatek tudi v sendviču

Sveže liste rukole lahko vmešamo v jedi iz riža, krompirja ter testenin. Primerna je za podlage v sendvičih, dobro pa se ujema tudi z različnimi siri, tako s pikantnimi kot z blagimi. Uporabimo jo lahko kot podlago za ribji karpačo in jo vmešamo v polento. Iz rukole pripravljamo omake, ki jih postrežemo k rižu ali testeninam, okusne solate in predjedi. Odlično se bo prilegla tako mesnim kot ribjim jedem, ter kot okusen dodatek solatam in sendvičem.

Divja rukola ima intenzivnejši vonj in bolj pikanten okus od gojene. Močan, malo grenak in pikanten okus pride najbolj do izraza poleti, ko so sončni žarki najmočnejši. Rukola, še zlasti divja, deluje kot afrodiziak.

Obogatite si obrok s pestom iz rukole, ki zelo lepo obogati različne predjedi in za katerega potrebujete: 

• 2 večja šopka rukole
• pest pinjol
• 1 strok česna
• čajna žlička grobe soli
• malo popra
• nariban parmezan

Pesto pripravimo tako, da v večjem možnarju najprej zdrobimo pinjole in česen, nato pa počasi dodajamo vse druge sestavine. Med mešanjem in tlačenjem dodajamo oljčno olje po potrebi, dokler ne dobimo gladke mase.