S figami razkisajte telo

Zdravilen sadež z bogato zgodovino

Ta izjemno zdravilen sadež so cenili že v stari Grčiji in Rimu. Njihovo dragocenost pa potrjuje tudi dejstvo, da je bil izvoz najboljših fig prepovedan celo z zakonom. Pod figovim drevesom naj bi počivala tudi volkulja, ki je skrbela za Romula in Rema, ustanovitelja Rima. Fige omenja tudi Sveto pismo. Domovina fig je južna Perzija in Sirija.

Največje pridelovalke fig so Kalifornija, Turčija, Grčija, Portugalska, Španija in Francija. V Kalifornijo so fige prišle v 19. stoletju, kamor so jih pripeljali Španci, ko so zavojevali te kraje.

občutljive kulinarične specialitete

Divje fige rastejo od Sredozemlja do Indije, medtem ko gojene fige rastejo tudi v drugih tropskih in subtropskih območjih. Figa je sicer srednje velik grm ali drevo, ki zraste tudi do 10 metrov. Listi so podobni listom vinske trte, zrastejo pa okrogli sadeži s celim spektrom barv – od zelene do temno vijolične barve. Danes obstaja več kot 150 vrst fig.

Fige so zelo občutljive in hitro pokvarljive, zato jih moramo shranjevati v hladilniku. Hitro namreč postanejo kisle. Ker so tako občutljive, jih večinoma sušijo naravno na soncu, pa tudi umetno v sušilnicah. Fige sodijo med vrhunske kulinarične specialitete, saj lahko posušene fige uživamo skozi celo leto ter dovolimo, da nas razvajajo s svojo sladkostjo in hranljivostjo.

gorivo za možgane in uspešne odstranjevalke bradavic

Fige so prava super hrana za možgane in živčevje, saj zelo hitro povišajo raven glukoze v krvi, poleg tega pa vsebujejo kar enajst vitaminov, predvsem vitamina B1. Poleg tega vsebujejo štirinajst mineralov, štirinajst aminokislin in tudi mnogo vlaknin, ki dobro vplivajo na črevesno floro, zato so zelo priporočljive pri prebavnih težavah. Za urejeno prebavo so sicer najbolj znane suhe slive, imajo pa suhe fige podoben blagodejen učinek na prebavo.

Zdrave so tudi suhe fige, a moramo biti pri uživanju zmerni, saj sušene fige vsebujejo kar 60 odstotkov sladkorja. Kljub visoki vsebnosti sladkorja so fige zelo dober vir dobrih sladkorjev. Sveže fige pa po drugi strani vsebujejo do 15 odstotkov sladkorja.

V ljudskem zdravilstvu se suha figa (ali sliva) uporablja tudi pri zobobolu. Suho figo naj bi prerezali, jo skuhali v mleku in dali na razboleli zob.

Fige so znane tudi po tem, da uspešno odstranjujejo bradavice. Če se želimo znebiti nadležne bradavice, jo natremo s svežim mlečkom iz pravkar odtrgane fige, saj vsebuje kavčuk.

zmanjšujejo željo po sladkem in ohranjajo ravnovesje

Fige so še posebej primerne za tiste, ki pogosto uživajo hrano, ki v telesu sproža izrazito kislo reakcijo – meso in mesne izdelke ter izdelke iz bele moke. Figa je namreč najbolj bazično delujoč sadež. Fige nevtralizirajo prekomerno izločanje želodčne kisline, hkrati pa so bogate z glukozo in fruktozo, ki zmanjšajo željo po sladkih poslasticah. Fige torej pomagajo vzpostavljati bazičnost telesa in pomagajo ohranjati ravnovesje telesa.

privoščite si šilce figovega likerja

Fige lahko uživamo sveže in suhe, predelamo v marmelade in džeme, jih konzerviramo ali zamrznemo. Lahko pa si naredite figov liker.

Za figov liker potrebujete:

•  1 – 2 zavitka suhih fig (poleti lahko uporabite sveže fige)
•  1 l žganja
•  ¼ l vode
• 20 – 25 dag sladkorja

Fige drobno narežemo in jih namočimo v žganje. Namakamo jih tri tedne. Vodo s sladkorjem zavremo, da se sladkor stopi. Nato žganje s figami precedimo skozi gosto cedilo in primešamo ohlajeno sladko vodo ter napolnimo steklenico ali steklenice.