Aloe vera

Ime aloe izvira iz arabske besede alloeh, kar pomeni grenko. Druga imena za alojo so aloe vera (angleščina), lopatka (slovensko), puščavska lilija, rastlina nesmrtnosti, rastlina zdravja, rastlina opeklin, medicinska rastlina, rešilna rastlina, čudežna rastlina, rastlina življenja,...

Zapisi o zdravilnih učinkih aloje segajo daleč v zgodovino. Najdemo jih že na sumerskih tablicah izpred 4000 let. Njene blagodejne učinke je poznala tudi Kleopatra, ki je z alojino obrazno vodico vzdrževala izredno lepoto. 

Aloja je puščavska rastlina, podobna kaktusu. Ima dolge, trde in debele liste v obliki meča. Znanih je približno 500 vrst aloje, ki izvirajo predvsem iz Afrike. Manjše, počasi rastoče aloje, se večinoma vzgaja kot lončnice v stanovanjih, večje, hitro rastoče, najbolje uspevajo na prostem. Nekatere večje vrste, predvsem aloje z znanim zdravilnim delovanjem, pa vzgajajo tudi kot lončnice. Aloja ni zahtevna za gojenje – potrebuje le nekaj vode in svetlobo, prav tako pa ji ne bo škodovalo občasno rezanje listov.

Širokosrčna borka za naše zdravje

Čeprav je aloja kot zdravilna rastlina znana že tisočletja, so jo šele v zadnjih nekaj desetletjih temeljito raziskali in spoznali njeno kemično sestavo ter zdravilne učinke posameznih sestavin. Aloja vsebuje 99 do 99,5 % vode, preostali odstotek pa predstavlja 75 aktivnih snovi kot npr. vitamini, encimi, sladkorji, minerali, saponini, antrakinoni, steroli, salicilna kislina, rastlinski hormoni ter amino kisline. Koncentracije aktivnih snovi so sicer majhne, vendar jim zaradi harmoničnega ter medsebojnega delovanja pripisujejo izjemne učinke. Uživanje pripravkov aloe vere krepi imunski sistem, saj spodbuja nastajanje belih krvnih celic, ki uničujejo bakterije in celice raka. Vsebuje tudi mineralne snovi, v katerih je vezan kalcij, kalij, natrij, krom, cink, baker, selen, magnezij in mangan. Vsi ti elementi so pomembni za delovanje metabolnih procesov v telesu.

Aloe vera v sebi skriva vitamine a (beta karoten), c, e in b (tiamin), b3 (niacin), b2 (riboflavin), holin, folno kislino in sledi vitamina b12, ki delujejo kot antioksidanti. Vsebuje tudi encim bradikininaza, ki deluje blažilno in protivnetno. Ta encim lajša bolečine in zmanjša pordelost in zatekanje, pomaga pa tudi zaustaviti srbenje. Encim tirozinaza preprečuje nastanek rjavih, hiperpigmentiranih pik na koži obraza in rok pri starejših ljudeh.

Težave s kožo? aloe vera vas ne bo razočarala!

Aloja zdravi tudi druge težave s kožo. Ima dolgotrajno tradicijo, saj vemo, da so jo za zdravljenje kožnih težav uporabljali že faraoni v starem egiptu. Danes vemo, da aloja pomaga pri regeneraciji kože, zdravljenju aken, prhljaja, seboreje, suhe kože in nekaterih vrst dermatitisa. Pospešuje tudi ponovno rast las pri ljudeh s plešavostjo, ki je posledica seboreje. Pripravki iz nje naredijo kožo gladko in prožno, zdravijo pa tudi ekceme na obrazu in okrog oči ter herpes, zmanjšajo pretirano izločanje žlez lojnic, zdravijo glivične okužbe, hkrati pa so zelo učinkovito sredstvo za vlaženje kože in zato primerni tudi za ljudi z zelo občutljivo kožo. Aloja pomaga pri celjenju ran, ugrizih žuželk ter pikih insektov. Inhalacija par gela aloje pomaga odpreti zamašene bronhialne poti ter lajša bronhitis, astmo, kašelj in vnetje grla. Gel iz aloe vere se priporoča tudi kot dopolnilo terapiji pri cirozi jeter, uporablja pa se tudi pri zdravljenju osteoartritisa in revmatoidnega artritisa, saj zmanjša vnetje, rdečico, bolečine in otekline sklepov ter mišic. Gel iz te vsestranske rastline pa pomaga tudi pri atletskem stopalu, pri bradavicah, hemeroidih in pri otrdeli koži na rokah in nogah.

Aloja deluje antiseptično, protivnetno in protibolečinsko. Sok aloje deluje odvajalno, vzpodbuja izločanje žolča, povečuje prekrvavljenost ter zdravi vnetje. Pripravki aloje krepijo imunski sistem, izločajo strupe iz telesa, blažijo bolečine in alergije, vplivajo na izboljšanje psihičnega stanja pri depresiji in psihozah ter pomagajo pri odvajanju od drog. Ta vsestranska rastlina pomaga tudi pri prebavi, niža raven holesterola v krvi, niža krvni pritisk in zmanjša pogostost napadov angine pektoris, kadilci pa lahko z rednim uživanjem soka aloje zmanjšajo možnost obolelosti za pljučnim rakom.

Pravi naslov za zdravljenje opeklin

Najbolj dolgotrajen sloves pa ima gel iz aloe vere pri zdravljenju manjših opeklin. Raziskave so pokazale, da je alojin gel anestetik, ki deluje proti opeklinam in je hkrati tudi antibiotik. Običajen odmerek za lokalno uporabo je 1 žlica gela trikrat na dan. Alojin gel lahko uporabimo tudi kot zaščito pred soncem.

Alojin sok je zelo težko pridobivati, saj je na zraku zelo neobstojen in hitro izgubi svoje zdravilne učinkovine. Pod povrhnjico alojinega lista je veliko grenkega rumenega soka, v sredini lista pa je mehko tkivo, ki rastlini služi kot rezervoar za vodo. Iz te mehke sredice 3 do 10 let starih rastlin pridobivajo alojin gel in čeprav so nasadi aloje zelo veliki, se liste lahko nabira samo ročno. Možno je kupiti tudi suhi ekstrakt aloje, ki ga pridobijo z zamrzovanjem ter pri tem ohranijo vse koristne sestavine. Izdelek s suhim ekstraktom je najboljši nadomestek povsem naravnega soka.

Pozorni pa moramo biti na to, da gela ne nanašamo na rane, saj lahko s tem upočasnimo celjenje. Prav tako ne smemo zaužiti gela suhega lista, ker je odvajalno sredstvo, od katerega lahko zelo hitro postanemo odvisni. Uživanje pripravkov aloje pa se zaradi močnega odvajalnega delovanja te rastline odsvetuje tudi nosečnicam.

Literatura:

James A. Duke: Zelena lekarna