Vsestranski vitamin C

Ste se kdaj vprašali, zakaj živali niso prehlajene, kljub temu, da vse dneve in noči preživijo na mrazu? Odgovor lahko najdemo v dejstvu, da se v črevesju živali proizvede kar 20 do 30-krat več vitamina C kot je priporočen odmerek za odrasle osebe. S tem se poveča odpornost, zato je priporočljivo tudi za ljudi, da zaužijejo veliko vitamina C.

Najbolj znan med vitamini je nedvomno vsestranski vitamin C, ki ima naslednje naloge v našem organizmu:

• sodeluje v vseh fazah obrambe pred prostimi radikali
• je ključen pri delovanju imunskega sistema
• aktivno sodeluje pri okoli 15.000 presnovnih procesih.

Nad alergije z vitaminom C

Zelo znana pozitivna lastnost vitamina C je tudi ta, da zmanjšuje učinkovanje mnogih snovi, ki sprožajo alergije, hkrati pa lahko olajša srbečico zaradi vnetja. Alergija je odziv imunskega sistema, ne le na kemikalije, pač pa tudi na neškodljive snovi (npr. cvetni prah, volna, hišni prah, živali, …). Pri alergijah gre za preobčutljivost imunskega sistema, ki je obremenjen s škodljivimi snovmi. Pri alergičnih stanjih se sprosti histamin, ki povzroči znake vnetja, otekline ali srbečice, zato strokovnjaki svetujejo zadostne količine vitamina C. Nekoliko manj znana, pa vendar nič manj pomembna lastnost vitamina C je tudi ta, da lahko ob zadostni oz. pravi količini zaužitega vitamina C zmanjšamo tveganje za nastanek starostne sive mrene. Tudi diabetiki in kadilci bi morali jemati dodatne količine vitamina C, saj lahko s tem zmanjšajo tveganje za nastanek poškodb na očesu. Vitamin C lahko zmanjša pogostost rakavih obolenj tudi za polovico in podaljša življenjsko dobo. Priporočljiv dnevni odmerek vitamina C je 100 mg, mnogi znanstveniki in raziskovalci pa danes menijo, da je priporočljiv dnevni odmerek vitamina C 300 mg.

Vitamin C pozitivno učinkuje tudi na težave z astmo, po poškodbah ali operacijah, pri slabi razgradnji maščob ter utrujenosti in potrtosti. Pomembno vlogo pa vitamin C odigra tudi pri astmatikih, saj je vitamin C zelo aktiven v pljučih, bronhijih in zmanjšuje izločanje histamina. Histamin je hormon, odgovoren za krčenje bronhijev, s čimer povzroča težave pri dihanju. Pri zmanjšanem izločanju histamina ostanejo bronhiji razširjeni, toda za to je potrebna visoka koncentracija vitamina C v krvi. Vitamin C tudi sodeluje pri proizvodnji snovi, ki razširjajo bronhije in s tem delno nadomesti inhaliranje nadležnih zdravil za astmo. Tudi pri zdravljenju poškodb in po operacijah je vitamin C pomemben, saj tvori kolagenska vlakna za novo kožo. V tem primeru kri mobilizira vitamin C in ga pošlje v poškodovano tkivo. Več kot ima oseba pred operacijo vitamina C v krvi, tem hitrejše je okrevanje in celjenje ran in brazgotin.

Pomanjkanje vitamina C lahko vodi tudi k sindromu kronične in telesne izčrpanosti, ki prizadene marsikaterega zaposlenega delavca, vse pogosteje pa je to sodobna bolezen managerjev. Posledice so predvsem v kronični izčrpanosti, pomanjkanju energije, slabi razgradnji maščob, motnji koncentracije, razdraženosti, potrtosti in depresiji.

Vitamin C vsebujejo vsi agrumi, jagode, zelena in listnata zelenjava, dinja, zelena paprika, cvetača, krompir,… Absolutni zmagovalec, ki vsebuje največ vitamina C, ni pomaranča, niti limona, če ste za trenutek pomislili, kaj šele grenivka. Največ vitamina C vsebuje tropski sadež acerola in sicer kar 30–krat več kot pomaranča.

Vir: Ulrich Strunz, Andreas Jopp, Vitaminska revolucija, Založba Mladinska knjiga, 2007