Zmago Jelinčič Plemeniti

Kvaliteta življenja samega je od hrane odvisna šele v drugi vrsti. V prvi vrsti gre za vzpostavitev ravnovesja znotraj samega sebe, da se človek umesti v pravi prostor in na pravo mesto, potem pa mu tekne dobra, tudi kakšna manj kvalitetna hrana. Lastno zadovoljstvo pospeši peristaltiko in prebavo do te mere, da telesu včasih bolj koristi na kruh namazana, posoljena mast s česnom, kakor pa bio pridelana zelenjava v juhi. Ali z drugo besedo, z veseljem pojeden močnik da človeku več kot s kislim nasmehom servirani tatarski biftek.

Seveda pa je zagotovo danes marsikakšna hrana škodljiva, saj z raznimi dodatki, ki hrani daljšajo rok trajanja in ki ji zagotavljajo lep videz, škodimo predvsem sami sebi. Tukaj ne moremo govoriti o tem, da je lep videz hrane že polovica sitosti, saj pri industrijsko pripravljeni hrani dostikrat pojemo več kemikalij kot naravnih sestavin. Zagotovo pa bi odsvetoval vso tisto hrano, ki vsebuje celo vrsto konzervansov, umetnih barvil, emulgatorjev ipd.

Težko bi rekel katere jedi so mi najljubše, saj v osnovi zelo rad jem. Res je, da zadnje čase malo manj kot nekoč, pa vendar. O nacionalnosti bi ostal kar pri slovenski hrani, saj je ena od največjih neumnosti slovenskih uradnih kulinarikov ta, da govorijo, da ni slovenske kuhinje. Seveda je, pa še kako dobra in raznovrstna. Ne vem, zakaj kar na pamet pripisujemo golaž Madžarom, prav tako ne vem zakaj testenine pripisujemo Italijanom in ne vem zakaj vse ribje jedi pripisujemo Dalmatincem. Saj vendar vemo, da je bila dalmatinska kuhinja izredno bedna in v glavnem sestavljena iz pečenih neočiščenih rib, krompirja v oblicah, poparjene blitve in na štiri kose razrezanega paradižnika. Da so italijanske testenine bile v glavnem zabeljene le z olivnim oljem in da je madžarski golaž postal slaven zgolj zaradi cesarsko kraljeve Avstro-ogrske monarhije. Če bo šlo še naprej v smeri, kot jo je nastavilo nesposobno ministrstvo za kmetijstvo, pod taktirko bivših ministrov, bo tudi kranjska klobasa v kratkem avstrijski proizvod, saj so jo v Evropi že zaščitili.

Zame je najbolj zdrava tista hrana, ki jo pojem z veseljem, z nasmehom in v miru, tako da me ne tišči v želodcu. Kakšnih posebno priljubljenih jedi ne bi našteval, saj jih je preveč in kot že rečeno, zelo rad dobro jem.

Hrana je pri nas bistveno predraga, pa še dostikrat goljufajo z njo, saj kot bio hrano prodajajo celo vrsto domačih pridelkov, ki pa jih potihem zalivajo z vsemi mogočimi umetnimi pripravki. S hrano se bogati vse preveč preprodajalcev, ki jo kupujejo na debelo in potem preprodajajo kot lasten pridelek.

Imam veliko srečo, da žena izborno kuha, pa tudi sam nisem prav slab na tem področju, tako da v glavnem pripravljava jedi skupaj. Vendar pa se z veseljem odpraviva tudi v kakšne domače gostilne po Sloveniji, kjer si privoščiva kakšno lokalno specialiteto. Ravno zaradi raznolikosti slovenske kuhinje, zaradi njene odličnosti, ki pa je prišla na plano v glavnem šele v zadnjih desetih do petnajstih letih, se z veseljem odpraviva na ta ali oni konec in tam uživava v dobri hrani, seveda ob kozarčku dobrega vina in prijazni postrežbi.

Zagotovo imate že sami celo vrsto receptov, zato ne bi še jaz dodajal kakšnega svojega, ki bi bil pravzaprav zgolj modifikacija kakšnega znanega osnovnega recepta. Bistvo vsake dobre kuhinje je uporaba primernih zelišč in dišavnic ter primerna toplotna obdelava. Mislim, da imamo Slovenci pravi način kuhe, ki npr. zelenjavo skuha in ne le popari, tako kot to npr. počno Američani, ki potem kot kakšni zajci grizljajo brokoli ali korenje. Tudi testenine naj bodo kuhane kar po slovensko in ne narejene na tisti izumetničen italijanski način "al dente". Zagotovo pa je potrebno v slovenski kuhinji uporabljati tudi bučno in olivno olje. Še enkrat moram poudariti, da gre za olivno olje, ki ga pridelujemo iz oliv, ki so sadež drevesa oljke. Novo izumljenega oljčnega olja, izmislili so si ga pač Toporišičevi slavisti, ki ne vedo, da se drevesa ne more prešati in iz njega pridobivati olja. Če sploh vedo, da je oljka drevo. Lahko pričakujemo, da bodo v kratkem odkrili tudi jablanin kis, namesto jabolčnega kisa.

Za konec le še to. Vino je zagotovo dobrodošel del prehranjevanja in samo zdravljeni alkoholik ali pa popolni zagrenjenec bi temu oporekal. Žal je prejšnji minister za zdravje uvedel v Sloveniji prohibicijski zakon, ki to negira. Pa vendar ne poslušajte bedakov, poslušajte svojo željo, svoj okus in svoj želodec.