Marija Merljak

Zanima vas vaša življenjska pot kolikor je povezana s kulinariko. Kdaj in zakaj ste se začeli zanimati za kuhanje?

Rodila sem se na Malem polju pri Colu nad Ajdovščino. V družini je bilo šest otrok in jaz sem najstarejša med njimi. Preživljala nas je skromna hribovska kmetija. Prav zaradi dela na kmetiji sem bila zelo povezana z naravo. Vedno so me zanimale povezave med zdravilnimi zelišči, jagodičevjem in žiti, ki smo jih kot otroci nabirali in boleznimi, ki so jih zdravili z njimi. Pri nas je bila zbiralnica za mleko, zato sem poslušala ženske, ki so ''modrovale'' o boleznih in tegobah in iskale pomoč v ''domačih zdravilih''. Znale so reči: »Če te boli križ, se uleži v koprive...! Če te boli koleno, si ga ovij v zeljne liste… Če kašljaš, prepraži čebulo na svinjski masti in si jo deni na prsa... Če imaš glavobol, daj krompir na čelo…!«

Gospa Marija doma pripravlja praznično potico.

Že zelo zgodaj sem bila pozorna, kaj in kako je mama kuhala. Cenila sem mojstrstvo njenih minešter. Znala je iz malega pričarati veliko, saj nismo imeli izobilja. Kruh je zamesila in spekla nenavadno hitro. Vse je delala z rokami, rekla je, tak kruh je najboljši. Ko je cvrla pustne krofe na domači masti, je vse lepo dišalo. Bili so rahli in prav nič napiti z maščobo. Praznične jedi so bile iz skromnih surovin, ponavadi iz tistega, kar je zraslo na domačih drevesih: orehi, lešniki... Njena velika posebnost so bili godovni štruklji: drobnjakovi, metini, pehtranovi in če ni bilo ničesar, gluhi štruklji, zabeljeni z domačim maslom in praženimi drobtinami preliti z medom.

Če me danes kdo vpraša, kaj smo jedli, rečem: joto, mineštre, polento in pašto. V vseh kombinacijah z marsičem in brez vsega.   Dragoceno sporočilo, ki sem si ga zapomnila za vse čase je bilo, da je v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko sem bila majhna, za pol kilograma sladkorja morala dati kar pet kilogramov fižola...

Tudi sosedje niso imeli veliko. Zdravstvo ni bilo urejeno kot danes in nismo tekali k zdravniku ''za vsako figo''. Ta je bil v dolini, v Ajdovščini, in do njega smo šli ali peš, ali pa s konjem in vozom, če bolnik ni zmogel hoditi. Tudi mene so s konjem peljali v bolnišnico v več kot 60 kilometov oddaljeno Ljubljano, da so mi operirali mandlje...

Posnetek med pripravo na oddajo TV VRTINEC- DOBRO JUTRO, iskanje pozicije za kamero, dan pred oddajo v živo.

Mama in sosede so za zdravljenje ''vsakodnevnih'' bolezni uporabljale ''stare modrosti''. Pa tudi otroški zdravnik, ki je prihajal iz Ajdovščine, je vedel, katere domače rastline pomagajo. In vedno nas je silil piti ribje olje. Vsi otroci smo se morali postaviti v vrsto, odpreti usta, se prijeti za nos – in spiti žlico olja. Rekel je: »Ribje olje je za vse!« Danes vem, kako je imel prav: hrana tudi zdravi!

Nihče od domačih me ni silil, naj grem študirati in kaj naj izberem; puščali so mi svobodo razmišljanja in odločitve. Nihala sem med medicino in živilsko tehnologijo, saj me je oboje zanimalo. Bližina tovarne sokov v Ajdovščini in njena štipendija je bila odločilna, da sem stopila skozi vrata Biotehniške fakultete, smer živilska tehnologija. No, domov se nisem vrnila, marveč sem ostala v Ljubljani in se kot tehnologinja zaposlila v mesni industriji. Danes tega giganta ni več... In tedaj (zgodnja devetdeseta leta) sem našla sebe, osvobojeno vodstvenih dolžnosti, in se začela posvečati zdravi prehrani.

Ste ena od naših največjih kulinarikov, posebno znani ste po prizadevanjih za zdravo prehrano. Kako bi opredelili zdravo prehrano? Kako vpliva prehrana na zdravje. Katera hrana je zdrava in katera nezdrava?

Zdrava prehrana je – po nastanku - tista, ki jo daje narava. Po pravilu ni nezdrave prehrane, če pri predelavi nanjo nismo vplivali s strupenimi zaščitnimi sredstvi in gnojili. Prav vso nezdravo hrano je neredil človek s svojim neznanjem, ali s prevelikim pohlepom po denarju, ki se zrcali v intenzivni pridelavi, spodbujanju hitre rasti, selekcioniranju in podobno.

Predavanje v knjižnici Litija

Zaradi neznanja si lahko tudi sami pokvarimo sicer zdravo hrano. Tako je na primer preveč zapečena pečenka naravnost nezdrava. Podobno velja za nagnito in obrezano jabolko; to je nezdravo in ga je bolje zavreči.

Tretji in najbrž najpogostejši vidik je, da sami povzročimo nepopolno izkoristljivost živil, ki jih uživamo. Denimo: bučna semena imajo veliko cinka. Če ga hočemo izkoristiti, moramo imeti na voljo še beljakovine ter kalcij in vitamin C. Na primer: goveji zrezek, mešana solata z jogurtovim prelivom in posuta z bučnimi semeni. Enako velja za slabokrvnost: vsi vemo, da je železa veliko v konjskem mesu ali jetrih, vendar ga ne bomo mogli izkoristiti v polni meri, če ne bomo hkrati pojedli še solatni krožnik z vitaminom C in nekaj suhih sliv, bogatih z bakrom. To pomeni, da ne moremo gledati živila ločeno, marveč skupno.

Zdravo prehrano naposled imenujem tisto, ki nam dá vse hranilne snovi za obnovo (popravilo) in graditev telesa, zaščitne snovi in energijo za življenje. Zdravje pa je tedaj, ko ima človek dovolj energije, ki se jo ''vidi''. Tedaj bo imel človek polno zamisli, veliko načrtov in izzivov za ustvarjalno delo, ne glede na leta, čeprav je morda stoletnik.

Iz oddaje TVSlovenija v živo z ljubljanske tržnice

Včasih (še v moji mladosti) zdravnik ni imel na voljo sodobnih aparatur in laboratorijskih izvidov takoj pri roki..., pa je vendar znal določiti pravo diagnozo in nas pozdraviti. Opazoval je zunanja znamenja. Saj se še spomnite, kako smo ''dohtarjem kazali jezike''! In marsikdaj se je recept za zdravje končal z besedami: »Skuhajte si domačo kokošjo juho!« ali pa: »Zamešajte mu šoto in prilijte kanček vina, pa bo bolnik prišel k sebi!« Spet torej, hrana zdravi.

Dandanes je moda, da hrano ločujemo. Namesto, da bi jo dopolnjevali in med seboj kombinirali v kar najširšo raznolikost, jo siromašimo, saj je med ljudstvom veliko samooklicanih, ki se opirajo na domnevna spoznanja iz eksotičnih dežel in razglašajo, kako ne smemo uživati na primer krompirja in mesa ali karkoli že... Nedavno sem poslušala, kako so razlagali, češ da ne smemo uživati beljakovinske hrane, če nas tare želodčna kislina. Huda napaka: uravnajmo želodec, da bo lahko prebavljal beljakovine, saj jih telo nujno potrebuje. Enako velja za mleko in mlečne izdelke, stročnice... Torej: ne ločevati, marveč združevati in plemenititi.

Vse preveč je prepovedi in ''pravil'', toda prisluhniti bi morali le svojemu telesu; ponavadi nam pove, kaj mu manjka. Tako na primer velja pravilo, da zvečer ne smemo uživati jabolka. Jaz ga jem vedno zjutraj, čez dan in še najraje zvečer, celo v postelji... In spim čudovito, kot polh.

Ali imamo Slovenci zdravo prehrano? Kaj menite o tradicionalni slovenski kuhinji v primerjavi s kuhinjami drugih dežel?

Slovenci so predvsem zmedeni. Jaz jih ''delim'' na tri skupine. V prvi skupini so ljudje, ki trdijo, da je vse narobe, kar smo nekoč tradicionalno jedli. Zato črtijo prašiče, maslo, polno mleko, krompir, pašto in druge ogljikove hidrate... V tej skupini so pristaši eksotike. So pa tudi taki, ki so ogroženi z vsem, kar vsebuje maščobo ali diši po živalskih virih. V tej skupini so tudi vroči iskalci novih ''spoznanj'' in ''alternativnih metod'' prehranjevanja, njihova kuhinja, če sploh je, je laboratorijska in - brez duše.

Predavanje na Tehnološkem parku v Murski soboti na temo zelenjave....

V drugi skupini so obupanci, ker so jim zdravniki vse prepovedali. Ne smejo ne tega ne onega in nimajo več kaj v usta dati. Na primer: tisti, ki imajo zdravila za redčenje krvi. Tem prepovedo vso zelenjavo z vitaminom K, pa tudi jagodičje, jogurt, ribe, kozarec vina... Medicina ima s svojega stališča seveda prav, a z vidika zdrave prehrane tak človek nikakor ne more zadostiti vsem zahtevam, ki naj bi jih hrana zagotovila: rast, obnovo in zaščito ter energijo. Prav bi bilo, da bi se zdravnik in pacient pogovorila, koliko bo pacient teh živil užival in bi mu zdravnik ustrezno predpisal količino zdravila. Hrana in zdravilo bosta ''poskrbela'' za skupni cilj – urediti pretok krvi.

V tretji skupini pa so taki, ki se ne pustijo zbegati. ''Domača hrana'' jim je zdravilo in hranilo; vse, kar potrebujejo za življenje. Njihov moto je ''jesti vsakega po malem''; hvalijo raznolikost in zmernost. In gredo k zdravniku šele tedaj, ko je res potreba. Zaupajo v samega sebe in se oklepajo spoznanja, da telo že samo po sebi teži k ravnotežju in izboljševanju svojega stanja, če le ima vsega na voljo. Prepričani so, da vse zraste prav ob svojem času, tedaj, ko telo to potrebuje; na primer: pozimi je dovolj zelja, spomladi obilo regrata na poljih in ta je dober za očiščenje telesa po dolgotrajni zimi, jeseni veliko sadja in grozdja...

Predavanje na sejmu Flora o pomenu dobrih olj, ki jih imamo Slovenci dovolj za svoje potrebe

Jaz sem optimistična, ker gre vse v pravo smer: v sodobni družbi narašča zavest, da bomo morali čedalje bolj spoštovati prava dognanja ''stare domače kuhinje'' in jo prilagoditi sodobnemu času. Prav tako narašča ''cena'' doma pridelani hrani in zavest, da se je dobro izogibati tuji, ki je prepotovala tisoče kilometrov, čeprav je cenejša. Narašča tudi zavest o raznovrstnosti prehrane, čeprav bo treba zmanjšati količino mesa, ne pa beljakovin v celoti. Del mesa bomo morali nadomestiti z mlekom in mlečnimi izdelki, s stročnicami in polnovrednimi žiti in izdelki iz njih (prosena kaša, ječmen, ajda...).

Veliko pozornosti bo treba nameniti tudi dobrim maščobam. Maščobe naj bi v normalni človekovi prehrani zadovoljile le 15–30 odstotkov dnevnih energetskih potreb. To je do 1 gram maščob na kilogram telesne mase. Skoraj po pravilu jih večina uživa preveč in to nasičenih. Kljub preobilju nasičenih maščob so celice dejansko podhranjene, saj jim primanjkuje esencialnih maščobnih kislin, brez katerih celice ne morejo pravilno nastajati in se obnavljati. Pomanjkanje esencialnih maščobnih kislin v prehrani pa vodi v bolezni srca in ožilja. Maščobe so sestavine celičnih membran in nujne za tvorbo spolnih hormonov; v njih so topni vitamini A, E, D in K, zato jih telo laže izkoristi.

Oddaja TV vrtinec - DObro jutro, iz Rožnega vrta v Tivoliju; Skupaj z voditeljico Anjo Markovič. Ga. Merljak predstavlja zdravilne sadne koktajle.

Toda, katere maščobe izbrati? Omenila sem že, da je človekovemu zdravju najbolj koristi tista hrana, ki raste oziroma se dobi v krajih, kjer človek živi. Kokosova mast, palminovo olje, arganovo olje in druge eksotične maščobe ne izhajajo iz našega okolja, zato v naši prehrani v večjih količinah niso tako koristna kot je prepričanje mnogih, saj encimsko nismo pripravljeni na njih. Zmotno je tudi prepričanje, da so mlečne maščobe škodljive ali vsaj nekoristne in se jih je dobro izogibati. Mlečne maščobe so sestavljene iz maščobnih kislin s srednje dolgo ali kratko verigo. V tem primeru trebušni slinavki ni potrebno izdelati encima lipaza za razgradnjo mlečnih maščob, zato v ožilje pride manj nasičenih maščobnih kislin in posledično manj holesterola. In kanček eksotike: če primerjamo zelo moderno kokosovo mast ali palminovo olje z našo pravo svinjsko mastjo, vidimo, da niso v prednosti glede lastnosti za kuho ali pečenje. Nasprotno, svinjska mast ima še nekoliko višjo točko dimljenja in je torej boljša za cvrtje! V vseh primerih pa velja količinska zmernost, ob upoštevanju načel ekološke pridelave in prireje.

Paziti moramo tudi pri nenasičenih maščobnih kislinah, saj morajo biti v ustreznem medsebojnem razmerju.

Iz maščobnih kislin omega 3 in omega 6 organizem ustvari osnovne sestavine celičnih membran, nekatere hormone, spojine za transport holesterola po krvi in za imunski odziv. Iz prevelike količine maščobnih kislin omega 6 nastajajo spojine, odgovorne za vnetne procese (artritis, težave s kožo), iz omega 3 pa protivnetne spojine. Vnetne procese in z njimi povezane bolezni lahko preprečimo in ozdravimo z večjim vnosom maščobnih kislin omega 3 (iz rib, orehov ter lanenih in bučnih semen). Razmerje med maščobnimi kislinami omega 6 in omega 3 mora biti 4:1, in ne skoraj 20:1, kot kažejo raziskave prehranskih navad sodobnega človeka.

Kakšno prehrano priporočate otrokom, bolnikom, nosečnicam in starim ljudem?

Za vse velja načelo raznolikosti. Otrokom se pogosto pozna izbirčnost, zato pogosto ne dobijo vsega, kar bi morali. Ker jedo malo, mora biti v ''enoti žličke'' vse kar rabi za rast in razvoj. Ne smemo se zadovoljiti s tem, da otrok nekaj poje samo zato, da ne bo lačen, marveč moramo stremeti k temu, da dobi vse hranilne in zaščitne snovi. Še zlasti, ker otroci pospešeno rastejo in se jim do petega leta gradi imunski sistem. Številne alergije pri otrocih so prav posledica nesorazmerja med hranilnimi snovmi. Največ težav imajo prav otroci popustljivih mamic... Prav mineštre, v katere damo več vrst zelenjave in nekaj mesa, so zelo primerne za kosila. Fižolov ali korenčkov namaz s skuto sta dobra za zajtrk, kjer otrok sploh ne zazna, da je v njem fižol. Pomembna je okrasitev z zelenjavo na rezini kruha, ker to spodbuja k ješčnosti. In, kar bo videl doma, bo delal tudi kot odrasel. Dobro je, da so otroci pri kuhanju zraven, saj le tako lahko vzljubijo kuhanje in pripravo hrane.

ECO pridelana pšenica, s certifikatom, doma pripravljena za peko

Tudi pri nosečnicah ne sme ničesar manjkati. Bolj kot bodo uživale raznovrstno hrano od beljakovin do maščob in ogljikovih hidratov, sadja in zelenjave, manj bodo imele težav, tudi pozneje, ko bodo dojile. Res pa je, da bi še zlasti skrbno morale izbirati hrano z veliko folne kisline, torej zelenolistnate zelenjave, in dovolj živil z železom in bakrom, da ne bodo slabokrvne. Izgibati se morajo živilom s fitati (stročnice) ter kavi in zelenemu čaju, ker preprečujeta absorbcijo železa.

Pri bolnikih prav tako velja načelo raznovrstnosti. Res pa je, da bolniki tudi fizično ne zmorejo jesti vsega. Izbiramo kombinacije lahko prebavljivih živil, od kremnih krompirjevih do zelenjavnih juh do lahko prebavljivih mlečnih izdelkov z mlečnokislinskimi bakterijami. To še zlasti velja za tiste, ki uživajo antibiotike in druga zdravila, ki kvarijo črevesno sluznico. Vedeti moramo, da mnoga zdravila ropajo vitamine in minerale, zato jih je nujno treba nadomestiti. Tu priporočam napitke iz sadja (jagodičje) in sirotke. Tako si hitreje opomorejo, saj za imunski sistem potrebujejo aminokisline.

Predavanje o zelenjavi v okviru spodbujanja uporabe zelenjave, pridelane na slovenski zemlji

Pri starejših ljudeh se pogosto srečujemo s pomanjkanjem želodčne kisline, zato je slabša prebavljivost beljakovinske hrane, kalcija in manjša je izkoristljivost vitamina B12. Posledice so večja izguba mišične mase, obraba vezi, osteoporoza, težave s spominom... Priporočam skrb za dober želodec: več raznovrstne beljakovinske hrane živalskega in rastlinskega izvora, raznovrstno meso, ribe, mlečne izdelke, skuto, sirotko, maslo, potem jajca, grah, fižol, bob... Nadvse primerne so solate z veliko grenčinami, na primer radič, cikorija, endivija, regrat, rukola..., ki spodbujajo izločanje želodčne kisline. In sadje. Pri mesu izbirajmo meso in izdelke živine in drobnice pašne reje, ker imajo manj nasičenih maščob, boljše razmerje med omega 3 in omega 6 ter večji delež vitaminov in mineralov. Domače kislo mleko z ajdovimi ali koruznimi žganci je prava kombinacija rastlinskih in živalskih beljakovin, potem bela kava in črn kruh...

Opozorila bi tudi na redno pitje vode. Pri starejših ta občutek opeša, zato so pogoste težave starejših pravzaprav posledica dehidracije oziroma nezadostnega pitja vode.

Kaj menite o uživanju vina pri jedi ali kot dodatek jedem?

Vino je zdrava hrana. V obsežni raziskavi na Danskem so ugotovili, da kozarček ali dva na dan blagodejno vplivata za dolgo življenje. To potrjuje tudi študija v okviru Svetovne zdravstvene organizacije. Ameriški državni inštitut za boj proti raku pa je ugotovil, da je tveganje za raka na debelem črevesju, dojkah in prostati bistveno manjše, če zmerno uživamo vino. Skupna ugotovitev več kot 250 raziskav v Evropi, ZDA, v Avstraliji in na Japonskem je, da zmerno pitje vina zmanjšuje tveganje za srčni infarkt kar za okrog 60%.

Zelje s pršutom, na obloženem polnovrednem kruhu

V vinu je kakih sto zdravilnih učinkovin. En liter vina ima okrog 850 gramov vode, nekaj sladkorja, 60 do 80 gramov etilnega alkohola, malo glicerina ter hlapnih in titracijskih kislin in čreslovine. Vino vsebuje 16 različnih aminokislin, vitamine B1, B2, B3, B5, B6, B9, B12 in vitamin C. Vino je tudi zelo bogato z minerali. Več kot 30 jih je, najpomembnejši minerali pa so kalij, magnezij, železo, mangan, cink, baker, aluminij, fluor, natrij, krom, silicij, jod in klor. Vino ima tudi salicilate, ki ugodno delujejo na krvne žile; učinkujejo podobno kot aspirin, zato vino skrbi za dobro kondicijo srca in pretočnost krvi v pozni starosti.

Alkohol je v vinu konzervans. V telesu imamo encime, ki ga razgrajujejo, vendar je absorpcija alkohola izredno hitra. Zato ga ne smemo piti na prazen želodec, saj bo že po nekaj minutah v možganih. Alkohol namreč preide krvno-možgansko pregrado. V telesu ni nobenega organa, ki bi ga alkohol obšel. Zato vpliva na prebavo, dihanje, srce, krvna obtočila, mišice, kožo, spolnost, jetra, mehur, ledvice in možgane. Če ga uživamo zmerno, sluznice izločajo več sluzi, zato je več encimov, poveča se tek, organizem dobi več hrane. Prostornina žil se poveča in je manjša nevarnost strdkov. Zaradi pospešenega pretoka krvi v jetrih in ledvicah se organizem hitreje razstrupi. Zmerno uživanje vina razbremenjuje jetra, pretirano pitje – pet let več kot po dva litra na dan - pa povzroča cirozo.

Vino je bogato z antioksidanti, zlasti polifenoli. Znanih je kar okrog 4.000 različnih vrst. Več jih je v rdečem vinu, a so tisti iz belega vina bolj učinkoviti. Polifenoli zmanjšajo oksidacijo lipoproteinov v krvi, zato preprečujejo nastajanje arteroskleroze in srčnega infarkta. Za zdravje so pomembni flavonoidi: katehin, epikatehin, kvercetin, oenin in resveratrol, ki jih najdemo v grozdni lupini in peškah. Ti varujejo pred učinki prostih radikalov.

Mikrofon koroškega radia je le eden izmed skoraj 20 radijskih postaj, s katerimi sodeluje ali ima tedenske oddaje.

Vino deluje tudi antibiotično in antivirusno. Zlasti belo vino uničuje salmonele in bakterije vrste ''koli''. Mlado belo vino, ki vsebuje veliko encimov, spodbuja prebavo, saj izboljšuje izločanje želodčne kisline. Rdeče vino pa povečuje presnovo holesterola in preprečuje nastajanje žolčnih kamnov. Francozi priporočajo rdeče vino pri akutnem artritisu, pri revmatoidnem artritisu pa belo vino. Belo vino je primerno tudi za tiste, ki imajo degenerativne spremembe v sklepih. Pri putiki, ki nastane kot posledica motnje pri delovanju ledvic, so priporočljiva bela vina in rose, peneča se vina in rdeča vina pa stanje zelo poslabšajo. Zaradi obilice mineralov in vitaminov je vino primerno tudi za preprečevanje osteoporoze. Ker spodbuja aktivnost inzulina in usmerja sladkor iz krvi v celice, je suho vino, torej tisto, ki ima ves sladkor prevret v alkohol, primerno tudi za sladkorne bolnike. Pri ženskah je vino dobrodošlo v meni, saj preprečuje bolezni srca in ožilja, čemur so ženske tedaj bolj izpostavljene. Malokdo ve, da je vino primerno tudi za lepoto. To je tudi logično, če vemo, da z vinom dobimo več kisika, mineralov, vitaminov in antioksidantov.

Vendar vina ne smejo uživati otroci, ker se njihove možganske celice preveč odzivajo na alkohol in njihova jetra ga niso sposobna razgraditi. Tudi nosečnice ga ne smejo uživati in doječe matere, potem bolniki z vnetjem želodčne sluznice ali rano na dvanajstniku; tisti z vnetji jeter ali trebušne slinavke; pri težavah s hemoroidi in pri prekomernem delovanju ščitnice. Bolniki s putiko ne smejo piti rdečega vina in penečih se vin, tudi pri povečani prostati se je treba vinu izogibati.

Vaši knjigi sta navdušili številne naše kuharje. Pripravljate kaj novega?

Dve knjigi na temo zdravja in prehrane je ga. Merljak napisala skupaj s hčerko Mojco. Tretja knjiga izide jeseni 2011

Prva knjiga ''Zdravje je naša odločitev'', ki sva jo napisali s hčerko Mojco Koman, prav tako univerzitetno živilsko tehnologinjo, opisuje tri življenjska obdobja, do 25. leta, potem do 50. leta in tretje po tem letu, in to v povezavi s hrano in dogajanjem v telesu. Druga knjiga ''Zdrava prehrana je prava odločitev'' opisuje tri ''zgodovinska obdobja'' z vidika prehranjevalnih navad: kako je bilo pred petimi, šestimi desetletji; potem, kako je danes, ko prevladujejo zmeda, komerciala in polresnice. In tretji del opisuje naša predvidevanja, kaj nas čaka v prihodnje, ko bo zdrava hrana postala resnično cenjena in vrednotena. V pripravi je tretja knjiga. V njej bo veliko čisto praktičnih nasvetov, kaj narediti, kaj skuhati, ko nas na primer boli želodec, kaj tedaj, ko nas tare putika, ali smo zaprti, imamo težave s kožo, alergije, hud stres in podobno. Opredelili bova tudi pomen gibanja, pa tudi sproščanja in počitka za zdravje in vlogo smeha... Včasih se pošaliva in rečeva, da bo to ''lekarna iz domačega lonca''. Želiva tudi doseči, da bo knjiga razumljiva za vse mlade kuharice in jim bo spodbuda za pripravo dobre, zdrave hrane. Stare gospodinje pa se bodo v moderni kuhinji tudi dobro znašle.

"Jota moje mame" - shuhala jo je ga. Merljak skupaj s hčerko Mojco

Opišite nam svojo prehrano. Kaj največkrat uživate?

Meni so najbolj všeč: mleko in polenta, jota, mineštre vseh variant, ričet, pašte (testenine), za priboljšek pravi kraški pršut. Od sadja imam najraje jabolka in češnje. Obožujem mešane solate, v katerih je vse..., celo koprive. Jem tako kot mi narekuje moj notranji glas. Seveda nisem izbirčna in jem raznoliko, pravzaprav vse, razen čežane in mlečnega zdroba s čokolado.

Hvala lepa za temeljite odgovore in prijazno sodelovanje!