članki

Velika noč je najpomembnejši cerkveni praznik, verniki praznujejo Kristusovo vstajenje. Toda v ta čas sodijo tudi drugi cerkveni prazniki, na primer pepelnična sreda, cvetna nedelja in veliki petek. Veliko noč praznujemo prvo nedeljo po polni luni po 21. marcu. Tudi vnebohod je praznik, ki pa sledi 40 dni kasneje.

»Srečno novo leto!« govorijo ljudje na cesti in si stiskajo roke.

»Srečno novo leto,« brni po telefonih.

»Srečno novo leto,« piše na čestitkah, pismih in e-mailih.

Te besede se ponavljajo skoraj mesec dni v decembru in januarju ter izražajo želje prebivalcev povsod po svetu.

Nekaj besed o Veliki noči, pirhih in njihovi zgodovini, pisanicah ter idejah o okraševanju.

Skoraj vsako ljudstvo ima v svojem koledarju dan ali dneve, posvečene ljubezni med ljudmi, zlasti med mladeničem in mladenko (moškim in žensko), a tudi med prijatelji. Zlasti v anglosaškem svetu in severni Evropi se je uveljavil Valentinov dan, v srednji in južni Evropi pa Gregorijev dan, ko »se ptički ženijo«.

Valentina slavijo 14 februarja. Tega dne si parčki pošiljajo zaljubljena pisma. Sveti Valentin naj bi bil zaradi krščanske vere mučen in tedaj naj bi pošiljal slepi ječarjevi hčeri zaljubljena pisma s podpisom: »Od tvojega Valentina«.

Južna Afrika doživlja svoje stoletje. Nogometne reprezentance se bodo po koncu prvenstva vrnile domov, prebivalci sveta pa so se začeli zanimati zanjo, za njene plese, navade, trobila in seveda tudi za kulinariko.

Kako zelo je bleščeči sadež fasciniral ljudi, priča že samo poimenovanje. Mala aurea, pomi d' oro – italijanski pomodoro »zlato jabolko«; Paradiseapfel, Paradeisapfel, Paradeiser pri Avstrijcih, pa slovaška paradajka, madžarski paradicsom in naš paradižnik imajo skupne korenine v latinskem malum paradisianum »rajsko jabolko«. Francozi so šli še dlje – imenovali so ga pomme d'amour »jabolko ljubezni«; verjeli so, da je afrodiziak.

Gensko inženirstvo je laboratorijska tehnika spreminjanja DNA (deoksiribonukleinske kisline) v jedru celic organizmov. DNA je dvojna, spiralno zavita vijačnica, ki je podobna lestvi. Organizirana je v manjše podenote, imenovane kromosomi. Odseki te vijačnice so geni, nosilci dednosti. Določajo njegovo zgradbo, njegove biokemične procese, od katerih je odvisno življenje, rast in edinstvene poteze organizma (spol, barva las, oči itd.).