Valentinovo in Gregorjevo

Po neki drugi zgodbi naj bi bilo Valentinovo praznik na dan, ko je rimski cesar Klavdij II. prepovedal poročanje rimskih vojakov, Valentin pa jim je kljub temu skrivaj pomagal, da so se vzeli.

Sveti Valentin je živel v 3. stoletju in je bil zaradi krščanske vere zaprt. Slepi hčeri svojega ječarja je pisal pisma in ji s svojimi prošnjami vrnil vid. Tedaj je vsa njena družina prestopila v krščanstvo, Valentina pa so ubili, ker je nasprotoval služenju mladeničev v vojski, s čemer se cesar Avrelij Klavdij Gotikus ni strinjal. Valentina je dal bičati in sežgati. Kot vidimo, je bil Valentin tudi prvi mirovnik.

Valentinovo je pomemben praznik. Tega dne zaljubljenci po vsem svetu razpošljejo na milijardo pisem svojim izvoljenkam ali izvoljencem. Samo za Božič raznese pošta več čestitk. 85% vseh valentinčkov pošljejo ženske.

V zahodnem svetu si zaljubljenci podarjajo poleg pisem tudi druga darila, npr. vrtnice, slaščice vseh vrst in čokolado v srcih, tablicah ali bonbonih. Zato imenujejo ta dan tudi čokoladni dan. Čokolado itak uvrščamo med afrodizijake, zato je zelo primerno darilo. Dostikrat jo zavijejo v aluminijasto folijo, bonbone pa vložijo v bonbonjero. Bogatejši pari si na Valentinovo podarjajo tudi zlat nakit, revnejši pa nakit iz »mačjega zlata.« Le čokolada ne sme manjkati! A Hoeller je skušal povezati Valentinovo s krstom, maziljenjem, evharistijo, mašniškim posvečenjem in obredi umiranja.

Ker naj bi bil Valentin prvi spomladanski svetnik ali spomladin, se je po starem kmečkem koledarju začelo prvo delo na polju in vinogradih (medtem ko imamo danes, leta 2010, sneg). V Beli krajini so nekoč imeli ta dan za prvi spomladanski dan. Teden dni zatem se na Goriškem začne sezona sejmov, na katerih so glavna jed štruklji.

Podobno vlogo ima Gregorjevo. Kar je značilno za Valentinovo, je značilno tudi za Gregorjevo – tudi tega dna naj bi se ženili ptički, zaljubljenci si izmenjujejo darila, med katerimi je poglavitna čokolada. Ljudje imajo Gregorjevo za prvi spomladanski dan, čeprav že dolgo ni več. Praznujemo ga 11. marca. Takrat je sonce že toplejše in narava se prebuja. Iz zemlje pokukajo zvončki, iz panjev priletijo prve čebele. Ptiči veselo žvrgolijo, da jih je užitek poslušati. Tega dne so obrtniki odvrgli v vodo bakle, s katerimi so si svetili pri delu (elektrike niso poznali). Navada se je v nekoliko drugačni obliki obdržala do danes. Otroci spuščajo v potoke ladjice s svečkami, ki dajejo čar temu prazniku. Lučke so največkrat v hišicah na leseni podlagi. Ponekod jih izdelujejo otroci v šolah in vrtcih, ki gredo potem k vodi in izdelke pazljivo spustijo vanjo. Zdijo se kot goreča reka. Če jih želite videti, pojdite na Pšato blizu Ljubljane. Vidite jih tudi na potočku, ki teče skozi Kropo in še marsikje drugje.

Tudi v drugih kulturah praznujejo dan ljubezni. Na Japonskem in v Koreji na ta dan zlasti ženske obdarujejo svoje kavalirje. Ponekod je obdarovanje postalo obveznost, včasih povezano tudi z večjimi stroški. Uradnice morajo obdarovati svoje moške sodelavce. Navado imenujejo po japonsko girichoco, čokolado pa chokoreto. Moški so odgovorili z dnem, ko uslugo vrnejo. Imenuje se Beli dan. Darovali so belo čokolado in penaste bonbone marshmallows. V Koreji se na Črni dan moški, ki niso dobili ničesar, pogostijo na skupnem obedu rezancev v kitajski črni omaki. Valentinovo praznujejo celo v Perziji, čeprav ga trda islamska vlada kot pridobitev, ki prihaja iz zahoda, zavrača.

Še skok v zgodovino. Rimljani so praznovali luperkalije, praznik rodovitnosti, plodnosti in ljubezni. Na posebnih ljubezenskih loterijah so fantje žrebali imena deklet. Če sta se našla, sta postala par. Listek z imenom ujetega Valentina so si dekleta pripela na obleko, da so vsi videli, kdo je njen.

Na Škotskem se je podobna navada ohranila skoraj do danes. Že pred 300 leti so si v Angliji zaljubljenci podarjali zelo dragocena darila, celo diamantne obeske in prstane. Sto let kasneje so prišli na vrsto robčki s čipkastimi robovi in slikami srčkov, palčkov, vrtnic in podobnih stvari. Čez naslednjih sto let so si mladi ljudje začeli izmenjevati zaljubljena pisemca in sličice z nazivom valentini. Mlada dekleta so verjela tudi prerokbam in urokom, na primer, da ptič, ki ga tega dne ugledajo, pove, kakšen bo njen mož. Kos naj bi pomenil duhovnika, vrabec kmeta, taščica mornarja, ščinkavec bogataša, krivokljun prepirljivca in žolna, da se ne bo poročila. Valentinov praznik se je hitro razširil po ZDA. Tega dne je ženski dovoljeno zasnubiti fanta.

Valentinov dan se je po vsej Evropi zelo skomercializiral, postal je bolj trgovski praznik kot dan zaljubljencev. S tem je izgubil veliko svojega nekdanjega čara.

Iz zahodne Evrope, zlasti iz Holandije in Amerike, je praznovanje prišlo tudi v Slovenijo, ki je še pred zadnjo svetovno vojno bolj častila Gregorijev dan. Vendar se Valentinovo čedalje bolj uveljavlja in izrinja Gregorjevo iz naših navad. Kdor je hotel videti ptičjo ženitev, je moral bos k drevesu, četudi je vladal mraz. Uveljavila so se Valentinova ali Gregorijeva srca. Valentinovo in Gregorijevo sta bila sprva kmečka praznika. Svetnika naj bi urezala prvo trto, naj bi zasadila prvo lopato v vrtu, da začnejo poganjati korenine.

Živa je bila tudi vera, da ptički na ta dan iščejo v grmovju pogačice, v Beli krajini so jih imenovali povitice, ki so jih nastavljali ljudje.

Na Valentinov ali Gregorjev dan so nekoč pripravljali poseben romantični obed v dvoje. Ponekod ga še vedno pogrinjajo. Na mizi mora biti šopek cvetja, sveče naj gorijo v višini oči, da ne mečejo zlohotnih senc po prostoru. Namizni prt mora biti bel kot sneg, glasba pa ne sme motiti pogovora. Televizija, telefoni, mobiteli in celo luč morajo biti odklopljeni, da se sliši šepetanje, na primer besede »ljubim te, draga«. Večerja traja dolgo, na mizi so razstavljene največje dobrote, npr, škampi, kozice, školjke, kakšne fine ribe, perutninski zrezki. Z alkoholom in mastno hrano ne gre pretiravati. Bolje je postreči več manjših jedi kot eno ali dve veliki. Hrana mora imeti razne barve, krožniki pa naj bodo okrašeni z zelenjavo, narezanimi jajci, sadjem itd. Na mizi naj bo steklenica zelo dobrega vina ali penine.

Za konec pa še presenetljivi rezultati mednarodne ankete o tem, s kom bi radi preživeli Valentinovo. V 23 deželah je petina vprašanih odgovorila, da rajši z ljubimcem, kot s partnerjem.