Gensko inženirstvo in hrana

DNA je relativno stabilna molekula, ki prehaja iz roda v rod in se praviloma ne spreminja. Občasno pa se vendarle spremeni zaradi mutacij, ki jih povzročajo temperaturne spremembe, radioaktivno žarčenje, kemijski in drugi agensi. Ob spolnem razmnoževanju, se kombinirajo gene dveh različnih osebkov v nove kombinacije.

Molekularni biologi so odkrili, kako izrezati določene gene iz molekule DNA nekega organizma in jih vključiti v molekulo DNA drugega organizma. Pogosto se za prenos genov med dvema vrstama organizmov uporabijo virusi.

Genska struktura se spreminja po naravni poti že vso zemeljsko zgodovino, saj sta spreminjanje genske zasnove in naravni izbor osnova biotske pestrosti. Zato genetski inženirji niso nikakršni »čarovniki«, ker posnemajo le to, kar se tudi spontano v naravi dogaja. Vendar na zelo »dolgi rok«. Spontano nastajajo številne kombinacije in rekombinacije, ki pa vse niso koristne in se zato večinoma izločijo, medtem ko se koristne verjetneje ohranijo.

Zdaj pa genski inženirji kombinirajo gene po svoji volji in svojem znanju. Na primer, paradižniki so normalno občutljivi na jutranjo slano. Genski inženirji pa so jim s svojimi postopki skrajšali rastno dobo, tako da jih mraz ne uničuje.

Gensko inženirstvo je rešilo pridelek Havajskih kmetov. V devetdesetih letih je virus PRSV, ki je prišel z nekim insektom, zdesetkal havajsko drugo najpomembnejšo poljščino, papajo. Leta raziskav so obrodila sad, leta 1998 so havajski kmetje posadili semena na PRSV odporne papaje. Skupina znanstvenikov pri Cornell univerzi je izolirala virusov gen, potem pa ga z »genetsko puško« izstrelila v celice semen. In papaja je postala imuna proti škodljivemu virusu.

Gensko modificirana hrana (GSO) - npr. paradižnik Flavr SavSoja , ki se ne zmehča - je prišla na trg leta 1990. Sledile so soja, koruza, bombažno olje, tudi nekatere domače živali., npr. prašiči z več omega-3 maščobnih kislin. Sladkorni trs je postal odporen proti pesticidom. Tudi »zlati riž« z obilico karotina v katerega je prenesen gen iz bakterije TBA. Pridelek bombaža v Indiji se je dvignil za sedemkrat. In še bi lahko naštevali. Genskim inženirjem je uspelo pridelati orjaške paradižnike, koruzne storže, kumare in drugo zelenjavo. V ZDA je leta 2006 kar 89% soje, 83% bombaža in 61% koruze rezultat genskega posega. Primernost te hrane presojajo posebne agencije, npr. FDA (Food and drug administration) v ZDA.

Kljub temu pa kritika gensko spremenjene hrane ne preneha. Nekatere neodvisne študije potrjujejo pritožbe pridelovalcev, ki trdijo, da genski posegi ne dajejo večjega pridelka. Mnogi kritiki trdijo, da gensko modificirana hrana predstavlja resno nevarnost za prebivalstvo. Tehnologija je draga, nova in države v razvoju si jo težko privoščijo in postajajo povsem odvisne od multinacionalk, ki imajo patente na GSO organizme. Ko spremenimo eno ali nekaj lastnosti, ki so koristne, ne vemo, kaj smo pri tem še spremenili. Ali nismo spustili demona iz steklenice? Nekateri eksperti se celo sprašujejo, ali sploh potrebujemo GSO hrano, ker lahko tudi brez nje dosežemo visok donos. Z GSO hrano naj bi se razvijali novi toksini in nove alergije. Lahko bi se pojavili celo novi patogeni virusi in bakterije. Geni za odpornost na antibiotike bi mogli preiti v nevtralne ali škodljive bakterije, ki bi postale zanje odporne. Ampicilin je eden od najbolj razširjenih antibiotikov. Če se odpornost bolezenskih bakterij nanj poveča in razširi, bo ampicilin postal neuporaben. Zdaj ustvarjamo mnoge transgenske življenjske oblik in jih širimo po okolju, uživamo s hrano in pijačo, odgovorne osebe pa trdijo, da ne predstavljajo nobene nevarnosti.

Cvetni prah GSO rastlin se z vetrom širi na nova področja. Z opraševanjem prehaja tudi na druge rastline, recimo na rastline na ekokmetijah, na rastline v naravi. Novega »superplevela« se bo težko znebiti. Gensko onesnaženje rastlin je nepovratno.

Raziskava javnega mnenja (Mori Poll) je v šestih evropskih državah pokazala, da kar 80% prebivalcev zavrača gensko spreminjanje hrane. Kljub temu pa jo kupujejo. Zakaj? Ker je cenejša, lepša in lažje dosegljiva? Ker druge hrane skorajda ni več mogoče dobiti?

Homo Sapiens, kam ploveš?
Dr. Fu Manču